Pozdravljeni!

Imam šestmesečnega sina z Downovim sindromom, s katerim zaradi hipotonije obiskujeva fizioterapijo in občasno logopeda. Začeli smo razmišljati o varstvu po mojem odhodu v službo (konec novembra). Zanimajo me izkušnje staršev: ali ste dali otroka v redni vrtec ali v razvojni, je bolje iskati privat varstvo (babice so še v službi)…. Sin je drugače zelo živahen in komunikativen, seveda si želim, da bi bil čimbolj vključen v običajne ustanove (šolo, vrtec…) ter družb vrstnikov.

LP, T.

T.

prav je, da ste se že sedaj začeli spraševati, kam boste vključili otroka ob odhodu v službo.
Kaj je za otroka najbolje veste vi, pa tudi tisti strokovnjaki, ki ga dobro poznajo: zdravnik, logoped, fizioterapavt.
Recepta tu ni.
Predpostavljam, da vam bodo svetovali pregled in usmerjanje. Komislija, ki bo otroka pregledala bo seveda podala mnenje, kam je vašega otroka najbolj smiselno vključiti ali redni ali razvojni vrtec. Pri tem jasno in natančno izrazite svoje želje, hotenja in mnenje – kaj pa želite vi. Usmeritev, ki jo predlaga komisija, ni dokončna – ustreznost se preverja npr. na eno, dve tri leta.
Osebno menim, da je prav, da se poskusi najprej mogoče v rednem oddelku vrtca, seveda, če to ni zelo v nasprotju s potrebami otroka (včasih je namreč to lahko za otroka kljub vsem prilagoditvam neprijetna izkušnja).

Zdi se mi dobro, da iščete informacije in počasi pri sebi izdelate jasno podobo tega, kaj želite. Pri tem pa nikakor ne izgubite izpred oči svojega otroka in njegovih značilnosti, potreb, zmožnosti prilagajanja, interesov in podobno.

Prepričana sem, da vam bodo svoje izkušnje posredovali še drugi starši.

Lep pozdrav
Francka

iz naših izkušenj vam lahko povem, da imam sina, ki ima težko obliko Cerebralne paralize, ki ne hodi, ne govori, tudi sam ne more jesti, in je trenutno v rednem oddelku, kjer se počuti zelo, zelo dobro , ima pa seveda spremljevalko preko javnih del.
tudi ostali otroci so ga zelo lepo sprejeli tako da sem kljub temu, da je sin tako zelo prizadet s te strani zelo pomirjena in me ni nikoli strah ko ga pustim zjutraj v vrtcu.
Menim, da otroka kljub kakšni “pomakljivosti” moramo vključiti v varstvo, za kakršnokoli se pač odločite. Naj vas pri tem ne bo strah, vzgojitelji so navajeni delati s takimi otroci, ravno tako znajo pripraviti ostale otroke, da otroka sprejmejo. Pri vas sploh ni takšnega problema, saj vaš hodi…
Seveda pa boste morala imeti , kot vam je že povedala ga. v odgovoru tudi odločbo, in tu v odločbi bo jasno definirano kam naj se otrok vključi. Seveda pa se morate z odločbo starši strinjati, saj končno otrok je vaš.
le pogumno in lep pozdrav

irena

Lep pozdrav!

Naš sinko z DS je z prvim letom začel obiskovat redni oddelek vrtca. Bili smo na komisiji za usmerjanje, kjer sva starša izrazila željo, da najprej poskusimo z rednim oddelkom in 3 urno dodatno pomočjo pedagoginje. Zdaj je star 2 leti in pol in uživa v vrtcu. Najino mnenje je, da mu je treba omogočit vsaj dober štart. Tudi vzgojiteljice imajo do njega zelo individualen pristop. Z vzgojiteljicama (sta dve) in spec. pedagoginjo se redno dobivamo na raznih sestankih, kjer vsak s svoje strani spremljamo njegov razvoj (npr. doma ne bo pokazal kar se je naučil v vrtcu in obratno). Zelo pomembno je tesno sodelovanje z vrtcem. Mi smo zelo zadovoljni z izbranim vrtcem. Tudi otroci so do njega zelo zelo prijazni, mu pomagajo… Prav luštno jih je gledat kako lepo sprejemajo drugačnost. Zaenkrat mu je v rednem oddelku vredu. Če se bodo pa pokazali kakršnikoli znaki pri sinu, da mu ta oddelek ne ustreza, ga bova pač dala v razvojnega. Ne bova ga silila v nekaj česar ne bi zmogel, da ne bo frustracij in nepotrebne trme. Je res, da je v razvojnem oddelku več miru, ampak v rednem oddelku bo otrok vedno posnemal ostale otročke (v razvojnem se zna zgodit, da prevzame kakšne nenavadne navade, tike ostalih otrok, ki se jih je potem težko znebit). Redni oddelek mu ponuja veliko več socializacije.

Sem pa totalna zagovornica vrtca, nikakor privat varstva. Ti otroci morajo biti med vrstniki ravno zaradi tega, da jih posnemajo. Ker sami nimajo motivacije. Jih je treba non stop spodbujat. Jaz še zdravega ne bi dala v privatno varstvo, otročka z DS pa še manj. Bi ga prikrajšala za marsikatero novo izkušnjo in učenje.
Kar pogumno v vrtec z njim. Sprejeli ga bodo odprtih rok. Vso srečo. Če te še kaj zanima, se oglasi.

Upam, da sem te prepričala. 😉

Zadovoljna mamica otročka z DS