Najdi forum

vratne zile

Pozdravljeni!
Nujno prosim za vaše mnenje.

Stara sem 72. let v glavnem se dobro počutim le občasno imam občutek v zatilju, kot da imam oteklino, drugače pa sem aktivna in ne čutim nekih posebnih problemov.
Sem pa po opravljenih pregledih prejela izvid in sicer:

Vsaj 50 % stenoza ustja leve vertebralne arterije. Dominanca desne vertebralne arterije. Subtonalna mehkotkivna stenoza bulbusa desne ACI.

Zanima me vaše mnenje ali je že potrebna operacija,ali bi še bilo mogoče le-to preložiti za kakšna leta, oz. jemati kakšna dodatna zdravila, saj se, kot sem že navedla kar dobro počutim. Na forumih sem namreč brala, da tudi pri 70% stenozi še ni prišlo do operacije, vendar se je stanje spremljalo.

Prosim za čimprejšen odgovor.

Prosim za odgovor preko interneta -javni.

Štefka

Spoštovani,

zanima me razlika med UZ vratnih žil in CTA možganov. Če je MR brez kontrasta bp in UZ vratnih žil bp, lahko vseeno CTA prikaže kaj nevarnega? Preko Uz vratnih arterij se vidi tudi kako je kaj pretok po možganih?

UZ vratnih žil pokaže predvsem pretok krvi v vratnih žilah, MR možganov predvsem krvotok v možganih, CTA predvsem anatomske strukture. Vsaka oblika preiskave posreduje še nekaj kolateralnih izvidov.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Kja pa če opravim npr TCD možganskih žil, se s to preiskavo že lahko veliko zaključi, tako da ni potrebe narediti še CTA?

TCD ni preiskava, ki bi nekaj pokazala kar pokaže CTA.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Spoštovani,

stara sem 32 let, v otroštvu ugotovljena blaga aortna insuficienca in možnost hitrega bitja srca (nek sindrom, katerega imena ne vem in ga trenutno ne morem poiskati – nimam pri sebi izvide). Hitrega bitja srca oz drugih težav nikoli nisem imela. H kardiologu na kontrole hodim na vsake nekaj let.
Sem nekadilka, z nekaj kg preveč (približno 7 kg), gibanje približno pol ure počasne hoje na dan. Služba: sedeč položaj.
Imela sem dva poroda in dve operaciji (zadnja je bila po porodu zaradi razpoka maternice).
Od tablet sem ta mesec začela jemati kontracepcijske tablete Yaz, zaradi endometrioze. Drugih tablet ne jemljem.
Zadnje čase (nekaj dni, vendar ne vsak dan) sem opazila neko tesnobo v levem zgornjem delu telesa (pri srcu). Vendar sem to pripisala stresu, kateremu sem izpostavljena v zadnjem tednu.
Danes pa se je pojavila bolečina v levem spodnjem vratnem delu, okoli ključnice oz. malo nad ključnico. Rahlo bolečino čutim tudi v mirovanju, vendar ta se poveča ob globokem vdihu ali če napnem ta del telesa (tudi npr. ko dvignem otroka itd.). Npr. ob premiku vrata, se bolečina nič ne poveča. Ali je lahko to boleča žila, ki bi na karkoli nakazovala, npr na kardiološke težave?

Poleg tega pa bi vas vprašala še glede povezave kontracepcijskih tablet Yaz in srčno-žilnih bolezni. Namreč prebrala sem, da je proizvajalec teh tablet v ZDA izplačal visok znesek odškodnin zaradi srčno-žilnih posledic. V navodilih tablet smo ženske seveda obveščene o tem tveganju. Zanima me kaj menite o tej povezavi in ali imamo lahko zaradi omenjenih srčnih napak še večje tveganje za pojav teh težav?

Hvala lepa in lep pozdrav.

V dopisu navedena bolečina bolj kaže na možnost, da je posledica prizadetosti sklepov in mišic zgornjega dela prsnega koša kot pa na prizadetost srca ali vratnih žil. Srečno.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Spoštovani,

nadaljujem mojo zgodbo od zgoraj (bolečina v prsnem košu v mesecu novembru, diagnoze že od otroštva: blaga aortna insuficienca in wpw ali lgl sindrom – pri zadnjem sindromu si zdravniki niso enotni, ali ga sploh imam oz. kateri je) . Torej še preden sem dobila vaš mail, sem odšla k zdravniku in to bolečino omenila, kjer so mi naredili EKG (in ker niso imeli na vpogled mojega starega EKG-ja), so naredili paniko, da imam pa mogoče pljučno embolijo. Po slikanju s CT-jem, so to izključili in medtem tudi pridobili moj stari EKG iz leta 2012 in ugotovili, da je bil EKG tudi takrat poseben. V prilogi vam pošiljam moj EKG, ki je torej že leta enak.
Ker sem bila potem še redno naročena h kardiologu, sem mu povedala za mojo zgodbo in se je odločil, da bi bilo dobro enkrat »obrazložiti« moj EKG in je rekel, da naj grem še na CT srca oz srčnih žil. Za vsak slučaj.
Naj še omenim, da so mi pregledali kri, če bi bilo kaj s ščitnico narobe in so bili izvidi v redu.

Od takrat (ko se je naredila taka »panika« glede mojega srca) imam večkrat ob kakšnih bolj stresnih situacijah tako težavo, da nekako težje zadiham…moram globoko vdihnit, pa še to se včasih zgodi, da pride kar do neke zapore. Ni nič kakšnih bolečin, le bolj pozorna sem takrat na to moje dihanje. Potem tako stanje v nekaj dneh mine in sem spet popolnoma v redu, to pomeni, da se mojega dihanja ne zavedam. Sama sicer sklepam oz. upam, da je to zgolj psihičnega izvora. Naj še to povem, da sem pred kratkim bila na celotedenskem smučanju (povečana športna aktivnost) in nisem imela nobenih težav, kot normalna zadihanost ob povečanem naporu. Ter da me od takrat (novembra) nikoli ni več bolelo v predelu srca oz. njegovi okolici.

Moje vprašanje je sledeče…ali je CT srca nujen oz. smotern v mojem primeru oz. koliko tvegam pri tem pregledu? Po eni strani bi me dober izvid pomiril, po drugi strani me je strah morebitnih posledic. Namreč dobila sem navodila ob pregledu in piše o sevanju (to bo že moj drugi CT v parih mesecih, pa tudi v življenju so mi že nekajkrat slikali zobe in pljuča – večje tveganje za raka?), ter o nevarnostih za ledvica in prejem sredstva za umiritev srčnega utripa.

In še vprašanje glede EKG-ja, zakaj je po vašem mnenju moj EKG drugačen?

Hvala lepa za vaš odgovor in lep pozdrav.

Pri vas so zdravniki do sedaj ugotovili blago aortno insuficienco in sindrom LGL(Lown-Ganong-Levine). Sami se počutite normalno in zmorete tudi večje telesne obremenitve (smučanje). Občasni občutek oteženega dihanja kaže na živčne vplive (nevrovegetativna distonija). Izvid Ekg dopušča sum za zmanjšano prekrvitev srca. Kardiolog (?) priporoča kontrolni CT. Glede na sedanjo simptomatiko (odsotnost težav ob dnevnih obrementvah) bi priporočil najprej obremenitveni preizkus. Srečno.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Pozdravljeni!

Mami je bila danes na slikanju vratnih žil, kjer so ji povedali, da ima 80% zamašene žile na obeh straneh. Zanima me, kako poteka zdravljenje. Je potrebna operacija? Oz. kako se žile očistijo?
Naj omenim še, da so ji pred kratkim ugotovili nereden srčni utrip. Predpisali so ji tablete za uravnavanje krvnega pritiska in utripa. Jemlje pa tudi tablete za redčenje krvi.

Hvala za vaš odgovor in lep pozdrav

Za veliko zmudo z odgovorom je “kriv” tehnični zaplet. Kot ste napisali, so pri vaši mami ugotovili kar visoko stopnjo zoženosti vratnih žil. Priporočam čimprejši pregled na nevrološki kliniki na oddelku za žilne bolezni.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Za veliko zmudo z odgovorom je “kriv” tehnični zaplet. Kot ste napisali, so pri vaši mami ugotovili kar visoko stopnjo zoženosti vratnih žil. Priporočam čimprejši pregled na nevrološki kliniki na oddelku za žilne bolezni.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Odgovor že poslan.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Pozdravljeni

Mami je sedaj dobila napotnico za ct vratnih žil in za pregled pri nevrologu. Zanima me, kako potekajo operacije v takšnih primerih in kakšna so tveganja za le-te?

Hvala, lp

Pri zdravljenju bolnikov smo zelo pozorni, da so naši posegi uspešni in brez stranskih učinkov. Upam, da bo tako tudi v primeru vaše mame. Sporočili ste mi premalo podatkov o ugotovljeni diagnozi, da bi vam lahko natančno sporočil kateri so možni stranski učinki posega. Bodite prepričani, da bodo zdravniki izbrali postopek (konzervativni ali kirurški), ki bo mami najbolj koristil in pri katerem je minimalna nevarnost, da nastopijo neželeni stranski učinki.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Pri zdravljenju bolnikov smo zelo pozorni, da so naši posegi uspešni in brez stranskih učinkov. Upam, da bo tako tudi v primeru vaše mame. Sporočili ste mi premalo podatkov o ugotovljeni diagnozi, da bi vam lahko natančno sporočil kateri so možni stranski učinki posega. Bodite prepričani, da bodo zdravniki izbrali postopek (konzervativni ali kirurški), ki bo mami najbolj koristil in pri katerem je minimalna nevarnost, da nastopijo neželeni stranski učinki.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Pišem v imenu moje mame s spodaj kopiranim Odpustnim pismom iz Bolnice. Mama je drugače z telesno dobro strukturo, ogromno volje.
Prosil bi za pomoč za dalje.

Največji problem tukaj je, da naj bi na mnenje NAN Konzilija čakali 1 leto !!??!! In šele potem bi se odločilo za morebitne preglede, operacijo ali drugo.
Pri mami opažam, da se po vsakodnevni hoji utrudi. Najbolj utrudujoče zanjo pa je vožnja z avtom, saj mislim, da poskušajo oči, oziroma možgani spremljati vse dogajanje v okolici – in ker je avto v premiku je to zelo naporno za možgane. Utrujenost se kaže v bolj rahlem in tihem govorjenju (z bolj priprtimi ustnicami) in telesnimi znaki utrujenosti.

Lahko me tudi kontaktirate preko [email protected] ali telefonu 031-386357

ODPUSTNO PISMO

Starost: 80 let
Sprejem: 02.08.2017
Odpust: 11.08.2017

Potek zdravljenja:
80-letna gospa je bila tokrat prvič hospitalizirana na nevrološkem oddelku SB Celje potem, ko so svojci že dan pred tem opažall, da težje govori, povesil se ji je desni ustni kot in slabše je premikala desna uda. Druqače je imela ugotovljeno arterijsko hipertenzijo, katere ni zdravila, ni imela nobene redne terapije.
Ob prihodu reševalcev so ji izmerili krvni tlak 240/117, v EKG pa je bil sinusni ritem. Po Kaptoprilu 25 mg s.l., Reglanu in 2 vpihih Nitrolinguala se je tlak le rahlo znízal, tako da je znasal 219/133. Ob sprejemu gospa pove, da je glava ob tem ni bolela, ni bruhala, ni imela vrtoglavice, dvojnega vida, sfinkterskih motenj, težav s poziranjern. Sama niti ni opazila, da bi slabše govorila (to je opazil mož). Drugače pa je povedala, da je desnična, upokojena šivilja in živi z možem v urejenih razmerah, imata 3 zdrave otroke.
V internističnem statusu je bila gospa ob sprejemu budna, afebrilna, delovala je kardiopulmonalno kompenzirano, RR je znašal 170/95 mmHg, saturacija s kisikom je bila 95 %, krvni sladkor one touch 7.9 mmol/L. V EKG sinusni ritem s frekvenco 65/min., brez vidne dinamike ST spojnice.
V nevrološkem statusu je bila gospa ob sprejemu neprizadeta, orientirana, govorica opisana kot dizartrična, vendar še razumljiva. V področju MŽ so prisotni blažji znaki centralne okvare obraznega živca desno z ohranjenim nebnim in žrelni refleksom. Na udih pa blažja ohromelost desno, po NIHSS lestvici je bila ocenjena s 4 točkami, premorbidni Rankin je znasal 0.

Laboratorijski izvidi:
LABORATORIJSKE PREISKAVE (02.08.2017 21 :55)
Hemogram: K-Hb 129 g/L K-Ht 37 % K-Erci 3,86 10^12/L K-Trombociti 205 10^9/L K-MCV 97 fi K-Lkei 3,9 10^9/L
K-Hipohromni Erci 0,2 % K-MCH 33 pg K-MCHC 345 g/L K-CHCM 342 g/L K-CH 33 pg K-RDW 12,5 % K-Makrociti 2,1 % K-Mikrociti 0,2 % K-Hiperhromni Erci 0,8 % K-Hipohromni Erci 0,2 %
Osnovne biokemične preiskave: S-Kalij 3,68 mmol/L S-Natrij 141,4 mmol/L S-Kloridi 104,2 mmol/L S-Bilirubin
celokupni 4,2 µmol/L S-Kreatinin 79 µmol/L, S-Sečnina 5,9 mmol/L S-Glukoza 7,29 mmol/L S-Bilirubin direktni 1,9 µmol/L S-GGT 0,20 µkat/L, S-AF 1 ,38 µkat/L, S-CK 1,55 µkatlL S_LDL-Holesterol 3,0 mmol/L S-Bilirubin indirektni 2,3 µmol/L, S-CRP 4,2 mg/L S-LDH 3,23 µkat/L, S-ALT 0,23 µkat/L S_HDL-Holesterol 1,9 mmol/L S-AST 0,38 µkat/L S- Trigliceridi 1,1 mmol/L S-Holesterol 5,4 mmol/L
Koagulacija: P-INR 1,14 P-PČ 80 % P-TČ 17,9 s P-APTČ 24,5 s
LABORATORIJSKE PREISKAVE (02.08.2017 21:54)
LABORATORIJSKE PREISKAVE (03.08.2017 17:00)
Urin – U-Sediment: U-Relativna gostota 1,011 1 U-pH 7,0 U-Proteini 0 poE U-Glukoza 0 poE U-Metilketoni 0 poE U-Urobilinogen 0 poE U-Bilirubin 0 poE U-Eritrociti 0 poE U-Levkociti 0 poE U-Nitriti NEG poE U-SSA 0 poE
Eritrociti-sveži 0-3 št/400x Levkociti 0-5 št/400x Epitelne celice nekaj Bakterije nekaj št./400x Hialini cilindri 0-1

Diagnostične preiskave:

CT glave 2.8.17:
Stare ishemične spremembe obojestransko paraventrikularno v centrumu semiovale, bolj izrazito levo – relCV.
Atrofija lateralnih ventriklov-likvorskih prostor.
Krvavitev ali pomika možganovine ni videti.

RTG PC 2.8.17:
Srce je povečano, arterije sklerotične.
V projekciji aortnega loka desno se nakazuje ovalna lezija, velikosti priblIžno 24 x 18 mm – bezgavka?
V pljučih RTG znaki blagega zastoja, v kombinaciji s kroničnimi spremembami.
Plevralnega izliva ni videti.
Priporočam ponovitev slikanja, po možnosti stoje in v 2-projekcijah.

UZ vratnih arterij 4.8.17:
MNENJE:
V obeh skupnih karotidnih arterijah je intima medija zadebeljena in neravne površine. Obojestransko v bulbusih so plaki, desno fibroznokalciniran (tip 4,5), ki sega tudi v področje desne notranje karotidne arterije in jo oži do 40 %. Levo je v bulbusu kalcinirana leha (tip 5), ki daje akustično sendo, glede na hitrosti toka krvi se kaže v levi notranji karotidni arteriji 50 % zožitev. Leva zunanja karotidna arterija je hemodinamsko pomembno zožena, vendar to kliničnega pomena nima.
Indikacija je za antiagregacijsko in statinsko terapijo, simptomatska je leva stran, kjer se ugotavlja 50 % zožitev.
predlagam, da se opravi CTA zaradi natančnejše opredelitve.

RTG PC v dveh projekcijah 4.8.17:
Srce je blago povečano, aorta je kalcinirana, v descendentnem delu zdaljšana.
Konture hilusov in mediastinuma izgledajo primerne, ni prepričljivih RTG znakov za povečane bezgavke.
V pljučih svežíh patoloških sprememb ne vidim.
Plevralnega izliva ni.

CTA vratnih arterij 8.8.17:
Aortni lok tip 1.
Aortni lok in trunkus brachiocefalikus sta normalnega kalibra in prehodnosti, minimalno kalcinirana.
Obe ACC sta normalnega kalibra in prehodnosti, brez hemodinamsko pomembnih zožitev, zmerno kalcinirani na razscepišču.
Desna ACI je ostialno mejno hemodinamsko pomembno zožena (za okoli 60%) s strani mešaneqa plaka, leva ACI pa hemodinamsko pomembna (za okoli 80%). Obojestransko sta ACI v proksimalnem delu zvijuganega poteka. V nadaljnem poteku sta abe ACI normalnega kalibra in prehodnosti brez hemodinamsko pomembnih zožitev.
Desna ACE je normaino prehodna, leva ACE je ostialno verjetno hemodinarnsko pomembno zožena (za okoli 70%).
Obe arteriji subklaviji so normalnega kalibra in prehodnosti brez hemodinamsko pomembnih zožitev.
Desna vertebralna arterija je močna, brez zožitev
Leva vertebralna arterija je hipoplastična, v distalnem delu se ne obarva – razvojna varianta?

Arterija bazilaris in ostale prikazane možganske arterije so normalnega kalibra in prehodnosti, brez stenozantno okluzivnih sprememb.
V področju ACOA se anterosuperiorno boči 8 x 4 mm velika bi-Iobarna anevrizma z okoli 3.5 mm širokim vratom.
Drugje na prikazanih arterijah ne vidim anevrizmatskih razširitev ali drugih žilnih malformacij.
Fetalni tip leve ACP z aplastičnim P1 segmentom.
V ostalem: Noduli v ščitnčni Iobusih, ki so sicer normalne velikosti.

Mnenje:
Desna ACI je ostialno mejno hemodinamsko pomembno zožena (za 60%) s strani mešanega plaka.
Leva ACI Je ostialno hemodinamsko pomembno (za 80%) zožena s strani pretežno mehkotkivnega plaka.
Ustje leve ACE je verjetno hemodinamsko zožena (za okoli 70%) s strani pretežno kalciniranega plaka.
V področju ACOA se antersuperiorno iz lumna bočí 8 x 4 mm velika bi-Iobarna anevrizma.

POTEK ZDRAVLJENJA
Že v urgentni ambulanti napravimo CT glave, kjer so opisane stare ishemične spremembe obojestransko paraventrikularno v centrum semiovale, bolj izrazito levo pa znaki sveže ishemične poškodbe. Isti dan napravimo tudi RTG slikanje prsnih organov, kjer je opisana projekcija aortnega loka desno prlbližno 24 x 18 mm, najverjetneje bezgavka. Zaradi tega ponovimo RTG slikanje v dveh projekcijah, kjer pa patoloških sprememb ni opisanih. Uvedemo antihipertenzivno zdravljenje z Voxinom, ob zišanem tlaku pa dodajamo tudi še po potrebi kalcijev antagonist. Poleg tega uvedemo antiagregacijsko zaščito z Aspirinom P 100 mg in antilipemik Sorvasta 10 mg zvečer. Krvni tlak se pri gospe postopno niža, tako da je ob odpustu relativno urejena, Voxin 4 mg pa smo zamenjali za Voxin combo 4/1.25 mg. 4.8.17 napravimo UZ pregled vratnih žil, kjer je podano mnenje, da so
obojestransko v bulbusih plaki, desno fibroznokalcinirani (tip 4,5), ki segajo v področje desne notranje karotidne arterije in jo ožijo do 40 %. Levo je v bulbusu kalciniran plak, ki oži levo notranjo karotido za približno 50 %. Svetovan je CTA, katero napravirno 8.8.17, kjer pa je opisano, da je desna ACI mejno hemodinamsko zožena (za 60 %) s strani mešaneqa plaka, leva ACI pa hemodinamsko pomembno zožena za 80 % s strani pretežno mehkotkivnega plaka. Ustje leve ACE pa je verjetno hemodinamsko zoženo za okoli 70 % S strani pretežno kalciniranega plaka. V področju ACoA se iz lumna boči 8 x 4 mm velika bi-Iobarna anevrizma. Zaradi mehkotkivnih plakov povečamo Sorvasto na 40 mg zvečer, vztrajamo pa se tudi pri antiagregacijski zaščiti z Aspirinom P 100 mg.
V sklopu nevrorehabilitacije pri gospe izvajamo klasično in delovno fizikalno terapijo v smislu izboljšanja govora, kakor tudi pridobivanja moči in koordinacije desnih udov. Stanje se je delno izboljšalo, tako da je gospa v nevrološkem statusu ob odpustu budna, vztraja še motorična disfazija, tako da se gospa težje izraža, vendar smiselno, V področju MŽ so prisotni diskretni znaki centralne okvare obraznega živca desno, na udih pa blažja ohromelost desnih udov. Gospa je v bistvu samostojno pokretna po sobi oz. hodniku, ne zmore pa se daljših razdalj. Hrano uživa per os, sfinktre kontrolira. NIHSS je 6, mRS 1.
V internističnem statusu pa je gospa na dan odpusta budna, afebrilna, kardiopulmonalno kompenzirana, RR znasa 149/75 mmHg, saturacija s kisikom je 95 %, pulz 63/min., je ritmičen.

Prejema sledeča zdravila:
Voxin combo 4/1.25 mg zjutraj,
Aspirin P 100 mg 30 minut pred kosilom in
Sorvasta 40 mg zvečer (za omenjena zdravila napišem e-rp.).

MNENJE:
Gospa je bila tokrat prvič hospitalizirana na nevrološkem oddelku SB Celje zaradi nenadno nastale motnje govora in delne ohromelosti desnih udov. CT glave je pokazal ishemično poškodbo s posledično motorično disfazijo in blažjo ohromelostjo desnih udov.
Ugotavljali smo tudí nezdravljeno arterijsko hipertenzijo, po uvedbi antihipertonika se je tlak relativno uredil. Ugotavljali smo tudi zvišane vredností holesterola in ob tem hemodinamsko pomembno zoženo levo ACI, delno tudi desno ter smo uvedli visoke doze antilipemika. Ker pa je opisana tudi manjša anevrizma na ACoA bom o dokumentacijo poslali tudi na NAN konzilij na Nevrološko kliniko v Ljubljano in ko bomo prejeli izvid, bomo podali še dodatno mnenje.

Z naše strani svetujemo doma uživanje dovolj tekočine, gibanje v okviru možnosti, čim boljšo kontrolo krvnega tlaka, sladkorja in maščob.
Izdali smo tudi prošnjo za nadaljevanje rehabilitacije v naravnem zdravilišču Laško (ki ne bo nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, gospa bo vabljena od doma), vendar do odpusta odgovora še nismo prejeli.

Zaradi anevrizme na ACoA odsvetujemo vsako dvigovanje težjih bremen, delo v prisilni driži
oz. dejavnosti, kjer bi lahko prišlo do zvišanega intrakranialnega tlaka.

Odgovor na objavo uporabnika
jozekkk76, 16.04.2013 ob 10:06

lp

Pišem v imenu starega očeta 75 let, imel je pregledane vratne žile. Že pri malu dela se mu začne vrteti v glavi , rata zmatran, že na daleč se mu vidi da ni pri močeh in da ni več tak kot je bil pred nekaj čaa nazaj. . Zanima nas ali se pri tej starosti neda žćistit vratnih žil. drugace oče zgleda se dokajn dobro, vendar peša

telfast
micardis
concot
omic
prostide
lercapres
ravel
atoris
maraven
mercapres

ANGIOSONOGRAFSKI IZVID VRATNIH ARTERIJ

desno

ACC plakov ne prikazem, pretoki fizioloski

BULBUS koncentrično obložen s fibrokalciniranimi plaki, neravne površine, plaki se nadaljujejo v obe veji, večji v eksterno vejo

ACI proksimalno manjsi kalcinirani plaki , hemodinamskonepomembni , turtuozen pretok, normalne hitrosti pretokov

ACE stenoza več kot 70%, hemodinamsko pomembna

levo

ACC normalne hitrosti pretokov

BULBUS plaki tipa IV V , neravne povrsine, plaki se nadaljujejo v obeji veji, hemodinamsko niso pomembni , plak velikosti 1,2 cm, debeline okrog 4 mm , hemodinmsko nepomemben

ACI proksimalno manjsi , kalcibniran plak, turtuozen potek, hitrosti pretokov v pregledanih segmentih fizioloski

ACE normalne hitrossti pretokov

vertebralni arteriji obojestransko anterogradni pretoki, brez znakov insifucience cirkulacije

MNENJE

kalcinirani plaki na nivoju bulbusov in prosžksimalnih segmentov njunih vej, desna ACE stenoza več kot 70%, hemodinamsko pomembna, ACI veji sta normalno pretočni , pretoki v obeh vejah vertebralnih arterijah anterogradni, brez znakov stenoze

svetujem kontrolo čet 2 leti, po potrebi prej, svetujem zdravljenje

 

New Report

Close