vprašanje za moške-otrok
čeprav sem ženska bom odgovorila na tvoje vprašanje. Pri nama je bil pobudnik on in me je kar nekaj časa nagovarjal .. pomagal v nosečnosti in pri porodu, zdaj je sin star že skoraj 3 leta, super se razumeta, in sploh se mi zdi da so moški krasni očetje oziroma starši … manj komplicirajo, bolj so spontani in igre ki si jih zmišljujejo so otrokom ponavadi bolj zanimive … mame pazimo da se otroci dobro počutijo da so čisti(ko so pač še v plenicah), siti in da jim nič ne manjka. take so moje izkušnje, če te pa še kaj zanima pa vprašaj.
Barbara.
Pri moških je to malo drugače kot pri ženskah. Skoraj vsak moški si namreč želi otroka vendar to le redko javno prizna. Boj pomembno vprašanje pri moških je kdaj so ga pripravljeni imeti. Namreč skoraj vsi moški tam nekje do 28. leta bodo odgovorili, da bi ga sicer lahko imeli, vendar ta trenutek še ne razmišljajo o tem. Po 28. letu pa se že začne želja večati.Seveda ta statistika ne drži, ker imate punce/žene vedno kaj vmes in nam tako spremenite prioritete oz. vrstni red.
In še nekaj je zelo pomembno. Ko “načrtuješ” otroka imaš v mislih otroka, ki si ga nekje videl oz. ga poznaš in to ima lahko dobre in slabe lastnosti. Ko pa tvoja punca ali žena rodi tvojega (!!!) otroka veš da je to TO.
živ
nimam še otrok (24 let), toda moj mož (25 let) me že dve leti in pol nagovarja, da naj jih imava in da si jih želi, jaz pa imam občutek, da še nisem zrela.
najprej sem odlašala češ da še nisem poročena, sedaj pa sem že in ima seveda razlog, da me kar naprej prosi, roti…….sedaj pa sem popustila, nehala z KT in čakava……….
In je minilo en mesec, dva meseca…….pol leta…… in občutek imam, da z vsako menstruacijo vidim razočaranje na njegovem obrazu in ponovno upanje.I z vsakim mesece se tudi jaz bolj veselim otroka.
Mislila sem, da so moški bolj out za otroke, toda kar jaz doma doživljam, on bi umrl za dojenčka. Jaz osebno bi počakala še 3 leta najmanj.
moje izkušnje
jest
živ
nimam še otrok (24 let), toda moj mož (25 let) me že dve leti in pol nagovarja, da naj jih imava in da si jih želi, jaz pa imam občutek, da še nisem zrela.
najprej sem odlašala češ da še nisem poročena, sedaj pa sem že in ima seveda razlog, da me kar naprej prosi, roti…….sedaj pa sem popustila, nehala z KT in čakava……….
In je minilo en mesec, dva meseca…….pol leta…… in občutek imam, da z vsako menstruacijo vidim razočaranje na njegovem obrazu in ponovno upanje.I z vsakim mesece se tudi jaz bolj veselim otroka.
Mislila sem, da so moški bolj out za otroke, toda kar jaz doma doživljam, on bi umrl za dojenčka. Jaz osebno bi počakala še 3 leta najmanj.
moje izkušnje
jest
Lahko jaz odgovorim namesto svojega moža?:))) Želel si je otroka še preden sem bila noseča. Vedno mi je govoril…ta ima otroka, pa oni ima otroka. In ko sem ga vprašala, če si ga mogoče tudi sam želi, je bil odgovor pritrdilni. Za drugega ni bil več tako zelo navdušen, ker si je želel samo enega. No…rad ima pa oba:)))).
Poročila sva se preden je bila žena noseča, otroka sva si oba želela in rodila se nama je deklica, ki je sedaj stara že 11.let in meni se zdi, da je tako hitro minilo, prehitro. Ker sedaj pa hoče biti samostojna, kar je pozitivno in če se včasih kaj pošalim z njo bolj po otroško, mi reče, da sem otročji. kaj čemo, tako je. LP John