Pozdravljeni!

Ravno o tem, o čemer misilite, da ne moremo razsojati, moramo zdravniki razsojati. Kajti v vseh teh postopkih gremo krepko preko narave. In nekje je tudi meja, ko moramo reči: “Več ne moremo narediti.”. V teh primerih moramo dati priložnost vsem, da sprejmejo svoje stanje.

Le redkokateri imajo tako “srečo” v življenju, da imajo oz. dobijo vse, kar si želijo. Večina pa se mora slej kot prej soočiti z eno izmed oblik bolečine, izgube, invalidnosti, hendikepa, bolezni… Tudi ta stanja je potrebno znati preživeti, iti dalje in ponovno zaživeti. Tu ima medicina svojo pomembno humano vlogo, da pokaže, da včasih pač ne moremo z vsemi topovi izsiliti in zadovoljiti svojih potreb na račun drugih. V skrajnih primerih je sprejetje “izgube” edini možni izhod.

Vse to še vedno sodi v strokovno področje medicine.

Lep pozdrav,

Sam menim, da je edino pravilno, da bi se darovalcem za njihove “storitve” plačalo. Če je neetično “darovanje” za plačilo, kako je potem šele neetično ravnanje zdravnikov in zdravstvenih ustanov, ki vsi po vrsti dobro zaslužijo s takšnimi posegi. Pri nas, še bolj pa v tujini je takšna dejavnost prav dober posel. Sam bom takoj daroval spolne celice, če se bodo tudi zdravniki opravili svoje storitve brezplačno in če bodo farmacevtske tovarne brezplačno prispevale preparate, s katerimi sicer zaslužijo milijarde.

Dejansko vsi v tem poslu ogromno zaslužijo, samo donorji pa morajo biti “etični” čeprav je prav od njih odvisno vse delo in zaslužek ostalih udeležencev.

Spoštovani!

Zdravila ter zahtevne medicinske in laboratorijske postopke mora v vsakem primeru nekdo plačati, pa če gre za postopek OBMP z lastnimi ali darovanimi spolnimi celicami. Tu razlike ni, zato je brezpredmetno pričakovati, da bi darovalske postopke plačevali zdravstveni delavci iz lastnega žepa.

Je pa res, da je določenih državah darovanje spolnih celic fini posel, kjer služijo predvsem preprodajalci spolnih celic in tisti zdravniki, ki nimajo prave vesti in uporabljajo darovane spolne celice v primerih, ko ne gre za zdravljenje neplodnosti (umetna osemenitev žensk brez partnerja, uporaba darovanih jajčnih celic pri ženskah v menopavzi…), so pa ti postopki zelo dragi – ravno zato, ker niso medicinsko indicirani. V Sloveniji (in tudi v civilizirani Evropi) smo se odločili, da si te trgovine in izvajanja postopkov, ki niso medicinsko indicirani, ne gremo.

Lep pozdrav,

Cestitam!

Prvic sem na tem forumu. In ko takole berem vec kot dvomesecno razpravljanje, se mi nehote pojavlja isto vprasanje:

Zakaj zahtevati samo od donorja tako veliko stopnjo osvescenosti in altruizma?

Ce bi bili tako zelo prepricani o etiki kot o splošni normi, ki mora biti sestavni del našega življenja, bi se jo najprej lotili dokazovati nekje drugje…Npr.: strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem podrocjem, bi morali doseči, da se na ZZZS uvede finski model placevanja zdravljenja neplodnosti. Altruisticno – s tem bi se ukvarjali v svojem prostem casu…v sobotah, nedeljah… :-)) he he, to je sala mala, saj vsi vemo, da se delo strokovnjakov ne konca z odhodom iz ustanove, kjer delajo, temvec da se izobrazujejo tudi v svojem prostem casu, pa da imajo svoje druzine, ki jim, hvala bogu, morajo posvetiti sebe in svoj cas…
Kaj zelim napisati? To, da ima pac vsak svoje zivljenje. Znotraj danasnjega ritma navadno zmanjkuje casa se za osebne stvari in nemalokrat sepajo se tako nujna podrocja…Ampak enako je s potencialnimi donorji: ce ne moremo pricakovati, da se bodo specialisti npr.odpovedali smucanju z druzino in se tisti teden na lastne stroske sestajali na dolgih pogajanjih, ne moremo tudi pricakovati, da se bo zaposlena mama dveh otrok iz Gornje Kungote odločila za neplačane obiske v Ljubljani…

Gotovo drzi, da se je treba v zivljenju sprijazniti, da vsega pac ne bos imel. Vendar pa govorimo ravno o podrocju, kjer se lahko s pravo voljo vseh sodelujocih da se kako zelo veliko spremeniti, ne pa se kar sprijazniti… Potemtakem bi se morali sprijazniti ze takoj, ko smo izvedeli, da smo neplodni…in zakaj sploh zbrati toliko volje, toliko poguma in moci, da hodimo skozi vse te psihicno grozljive postopke????

Kar se pa tice raznih teles: moje izkusnje iz vseh podrocjih s takimi telesi je naslednje: vse je subjektivno, zmaga pac mnenje avtoritete, sive eminence, ki mu ostali sledijo. V konzervativni Evropi je pac tako, kot je. Vendar svetujem vsem, ki kakorkoli ponavljajo svoje stalisce, naj cimveckrat vase podvomijo. Kakorkoli se odločiš, moraš vedeti, da je zelo možno, da si naredil narobe.

Jaz sem v letu dni, odkar sem izvedela za neplodnost mojega partnerja, sprejela novo temeljno nacelo: NIKOLI NE KRATI PRAVIC MANJŠINI! Ne sodi o nobeni situaciji, v kateri se nisi znašel sam.

Zato je stavek, da je pač v življenju potrebno sprejeti določena dejstva razmeroma lahko napisati. Za nekoga je sprejemljiv, za nekoga ne bo nikoli.
Ne verjamem, da bo donor glede svojega dejanja kdajkoli razmisljal o samomoru. Za neplodnega cloveka pa z gotovostjo trdim, da so misli na praznino in nesmisel tvojega poslanstva tako zelo intenzivne, da se ti zivljenje obrne popolnoma na glavo in ti je nemalokrat mila le ena misel…
Z velikim spostovanjem! Lea

Ga.Bojana Pinter…
Jaz imam malo drugačno pisemce…
Namreč, po vaših odgovorih sem začutila, da ste etično zelo občutljivi. Kar se mi zdi zelo smešno. Zakaj? Jaz vem zakaj 🙂 pa tudi vi veste zakaj. Zato, ker ste imeli na medicinski šoli predmet ETIKA. In pri tem predmetu vam profesorca spredava kaj vse je neetično in nemoralno, vi pa se s tem strinjate, kar ni nič narobe. Je le neka lepa lastnost, ampak na žalost skregana z DANAŠNJIM SVETOM, današnjo logiko. Vi ste se pač čutili povezano s tem predmetom, dobili ste 10ko na izpitu in od takrat naprej pri tej temi vedno znova čutite vaš lasten uspeh. Ne razmišljate pa na žalost s svojo logiko, ker ste jo pač zaradi vse te etične teorije nekje pozabili. Torej teorija kot je, agresivni medsebojni odnosi zaradi pričakovanja. Točno tako je danes po vsem svetu…Oprostite, za to pač nismo krivi mi. Kriv je sistem..in če želite rešiti sistem se boste morali pogovarjati s politiki, ne z nami, ki smo “manj vedni” od vas. Vem, da se čutite zelo pametne in mislite, da morate naučit ljudi predmeta Etike. Ob tem ko se “kregate” z nami, se vam samozavest dviguje, ker si mislite Oh nimajo pojma o Etiki, morali bi opravit kakšno izobraževanje tega predmeta… Točno tako kajne 🙂 Ampak dajte prosim zdaj pa res zbrišite etiko z vašega šprograma in poskusite realno premislit. Današnji svet=krut, vse se vrti okoli denarja.Tako pač je in vi s predmetom Etike žal ne boste tega spremenili. Vredu, pa izključimo etiko… Pari bi dobili otroka, jaz pa denar, ki ga potrebujem 🙂 in tako se danes rešuje. Jaz tebi, ti meni. Nevem kdaj boste dočakali, da se bodo politiki odločili uvesti sistem prostovoljstva. Haha…saj potem država ne bi imela denarja in predsedniki ne bi potem imeli več osebnega letala! 😀 Tako je, zato pa so danes politiki izumili DENAR. Oprostite ker vam razlagam kot otroku, ampak ne gre drugače, ker verjamem da vam je ta etika posušila kar nekaj realnega razuma. No, pa takšna je resnica. Tudi jaz bi darovala če bi mi plačali. Ne,ni me sram priznat.Pač nimam denarja, brez denarja pa danes ne preživiš. Zakaj neki mi povejte bi jaz prostovoljno nekomu darovala,šla skozi mučne postopke tako fizične kot psihične za prazen nič? Halo? Rada pomagam ljudem v stiski, a če gledamo spet realno, ni to taka stiska da človek umira in zato se pač ljudem ne zdi tako zelo nujno, da bi pa paru priskočil na pomoč kar za okras. Darujem kri, tu se gre za življenje in smrt. Sodelujem v društvih proti mučenju živali. Ampak tale postopek darovanja pa oprostite, če se ne gre za smrt, potem se ne mudi. Se usedimo, pogovorimo kolikšno je plačilo in akcija. Vsaj mislim da je tako povsod. Trgovine, avtomati, servisi, položnice… Daj denar, pa dobiš 🙂 malo premislite o tem, ali ne slučajno mučite pare, ki si baje neznansko želijo imet otroka? Če bi si ga tako zelo želeli, sem prepričana da bi plačali. Če pa ne bi plačali, si ga pa pač ne želijo tako zelo. In zakaj bi potem prostovoljno sebe mučila, zaradi nečesa, kar ni tako zelo nujno? No, poskusite danes zvečer v postelji premisliti še o tem, če res s svojim “znanjem” rešujete svet 🙂 jaz mislim, da rešujete sami sebe, ker se na tem področju, področju etike počutite zelo samozavestne in ljudem znate tako dobro teoretično pojasnjevat, kako nehumano delo je to plačevanje :)) Mi to že vemo, ne se bat. Mi vam pišemo v upanju, da res naredite nekaj pametnega, za pare, ki si želijo otroka. Ste na takem stolčku, ki bi nekaj lahko premaknili. Ste na prestolčku, ki naj bi pomagal ljudem v stiski in zapomnite si da niste na stolčku zato da ljudi prepričujete da je to delo kriminal in tako…Za vas pač je, za nas pač ni, vprašajte se koliko v resnici res želite pomagati tem parom, ali mogoče pomagate le sami sebi?

Vem da je tema stara že nekaj let, pa vendar ne vem če se je po teh letih situacija na tem področju kaj spremenila. Zato dodajam še svoje razmišljanje.

Ko sem prebrala Tejkin odgovor, sem se začudila kako visoke stroške imajo darovalci in kako nizka je finančna kompenzacija za postopek. Če je zakonodaja in stroka v naši državi zaradi etičnih razlogov proti finančnemu nagrajevanju donorjev, pa bi bilo morda modro razmisliti vsaj o celotni povrnitvi stroškov, ki jih imajo darovalci.
Mislim da tu ni poplnoma nič spornega, bi bilo pa po mojem mnenju v korist vseh udeležencev.

Verjamem namreč, da se celo marsikateri zaprisežen altruist ne bo spuščal v darovalski postopek, če bo pri tem nosil poleg vsega še finančno breme. V današnjih časih finančne krize pa sploh. Razmislite o predlogu, da donorjem povrnete vsaj stroške, ki jih je opisala Tejka:
– kilometrina glede na kraj bivanja
– celodnevna (ali pa vsaj poldnevna) parkirnina v garažni hiši
– malica
– nadomestilo za izgubo dohodka zaradi odsotnosti z dela (vključno z izgubo nadomestila za potne stroške in prehrano)
– neka malenkost za prestane bolečine in žrtvovan čas

Lep pozdrav vsem skupaj in veliko sreče vsem parom ter uspešno delo strokovnjakom.

Spoštovani ginekologi GK Ljubljana,

Tudi jaz sem ena izmed tistih, ki sem se morala zaradi mnogo prezgodnje menopavze odpraviti po darovano jajčno celico v Prago. Bolj kot spoznavam področje povezano z darovanjem, bolj sem prepričana, da bi nam vaša toliko opevana etika še najbolj koristila, če bi te postopke v Sloveniji prepovedali. Zakaj? Zato, ker jih potem ne bi bilo več možno opraviti v Sloveniji ter bi nam na ta račun ZZZS povrnil celotne stroške (ne samo delne) postopka na Češkem. V Sloveniji so itak čakalne vrste dolge, rezultati pa slabi, zato se itak večina parov odpravi v tujino.

Takšna je trenutno situacija na Hrvaškem. Njihovi pari so zelo nesrečni, ker ti postopki pri njih niso dovoljeni, zato so primorani oditi po darovane celice v tujino. Seveda jim stroške takega postopka krije njihov HZZO vključno s stroški prevoza.

In kdo je na boljšem? Mi ali oni? Kaj pa nam pomaga, če so darovalski postopki dovoljeni v Sloveniji, če pa ni darovalcev. Kdo pa bi altruistično daroval, če še stroškov povezanih s postopkom ne more pokriti?

Čimprej jih prepovejte, na ta način nam boste zelo pomagali.

Lp

Če prav razumem, tudi na Češkem darovalke ne dobijo plačilo za darovanje. Darovanje je plačano na Danskem, ZDA…
Mislim, da so na Hrvaškem boljše prišli skozi, saj dobijo stoške v celoti povrnjene in ne le delno, tako kot je to v Sloveniji.
Kot so že potencialne darovalke napisale, noben ne bo šel skozi hormonske stimulacije, pukcijo, noben ne bo žrtvoval svoj prosti čas in se vozil, na koncu pa mu niti ti stroški niso v celoti pripravljeni povrnjeni? Ljudje, ki nimajo problemov s plodnostjo (potencialni darovalci) imajo svoje otroke, svoje obveznosti in tako kot večina nas, stisko s časom. Mislim, da je to jasno kot beli dan.
Plačilo ni etično, se strinjam, ampak povejte mi kako boste na drug način dobili darovalce in darovalke? Čakalne dobe so 2 leti i več, res sramotno. Dejstvo je, da uspe le 30% postopkov, pari, ki potrebujejo darovale celice se tako kot vsi mi, iz dneva v dan starajo. Starejši kot so, manjša je verjetnost uspeha.
Ta kampanja glede darovanja spolnih celilc dvomim, da je dosegla nek bistven učinek in da se je darovanje povečalo. O darovanju se v javnosti zelo malo govori, noben ne govori o tem. Ljudje, ki imajo otroke razmišljajo, kaj če se kje Sloveniji z mojimi darovanimi celicami rodi polbrat/polsestra mojim otrokom in se potem kje spoznajo in poročijo. Slovenija je majhna in možnosti za to so izjemno velike, darovane celice pa kolikor vem se darujejo dvema paroma. Zakaj bi si ustvarjati skrbi, če ni treba? Da bo nek par mogoče enkrat prišel do otroka. Saj se ne gre za življenje in smrt, lahko preživi ta par tudi brez otrok, sicer je v stiski, ampak veliko njih ni zadovljno s tem in onim, pa se noben ne obremenjuje kaj dosti.
Tako kot je že nekdo povedal, plačilo donorjem je neetično, plačilo ZZS-ja farmacevstkim firmam za zdravila, uporabljana pri postopku pa je etično ali kako?
Mislim, na tem svetu dandanes nič več ni zastonj, žal.
In to da bo nek študent čez xy let obžaloval darovanje je Vaš zagovor? Ma, lepo Vas prosim! A altruist ni zmožen obažalovanja, ker ni dobil plačilo? Če potrebuje študent denar, lahko gre delat prek študentskega servisa, vedno imamo izbiro in smo odgovorni za svoja dejanja in svoje odločitve. Nimam nič proti nobenem strokovnjaku s področja neplodnosti, ampak mogoče vam je etika pa zaslepila do te mere, da nekate stvari ne vidjo več jasno? Bi se bilo za vprašat.
Nisem za nobeno trgovino s spolnimi celicami, daleč od tega.
Slovenci smo res zahojeni, če večina Evrope tako ravna, to še ne pomeni, da je to ravnanje pravilno. Glede na to, da se pač zadeve ne bodo spremenile na boljše, zaradi ETIKE, pa je vbistvu škoda energije in časa za razglabljanje. A etično pa je ne omogočiti paru, ki si želi otroka (ga ne more spočeti s svojimi celicami) in ga postavljati pred še dodatne ovire in strese, da bi na koncu zbral denar in odšel v tujino, kjer bi za to plačal (spet se vse vrti okoli denarja)? Ali bo čakal tukaj da bo vsakega pretopnega leta mogoče pa le prišel na vrsto in se sprijaznil, da najbrž ne bo imel otroka. To pa je res etično.
S takšnim pristopom, ki ga trenutno imate, kot že vidite, darovalcev ni oz. jih je zelo malo in se situacija ne bo niti izboljšala, bilo bi čudno če bi se.

Spoštovani,

kakorkoli obračate je to, kar zagovarjate, trgovanje.

Lepo pozdravljeni,