vprašanje nepoznavalke

pozdravljeni,

zadnje čase se mi dogajajo stvari, ki me begajo/strašijo. Naj povem, da sem ta forum že večkrat obiskala in površno preletela teme, danes pa sem se malce bolj poglobila v branje in se odločila, da poskusim tu najti kakšen nasvet.

Naj za začetek povem, da nisem vernica v klasičnem pomenu besede. Sem krščena, poznam glavne smernice krščanstva, zanimam pa se tudi za druga verstva, vendar se v nobeno ne spuščam v detajle. Verjamem pa v to, da žanješ kar si sejal oz. karmično pravičnost.

Pred par meseci mi je umrla babica. Nisva si bili posebej blizu, videvali sva se redko (živim precej daleč od rojstnega kraja), njena smrt pa me je zelo potrla. Ob dnevu mrtvih se ji nisem šla poklonit (doslej nisem hodila na grobove, razen ob zelo redkih priložnostih), sem jo pa sanjala (kako ponovno umira). sanje mi niso dale miru, zato sem prosila moža, da gremo čimprej na grob. Bili smo že dogovorjeni, nakar je zadeva padla v vodo (dolga zgodba o čustvenem izsiljenaju in manipuliranju s strani moževih staršev, nato zamera s strani mojih) in do danes tega nismo opravili. Odkar ta obveza “visi” nad mano mi je otrok dvakrat zbolel, pokvaril se mi je avto (ne hudo, sitnosti so bile pa vseeno), danes pa sem se skoraj zadušila s koščkom hrane. MOž pravi da sem praznoverna, vendar me je vseeno strah, da me babica “kaznuje”. Razmišljam o tem, da bi prižgala svečo kar na domačem balkonu (domov zaradi napetih odnosov ne bi rada hodila – ne še zdaj). Vseeno me je strah, če to “šteje”. Ali je sploh možno, da me babica, ki me je imela rada, sedaj tako kaznuje?

Vprašanje bo najverjetneje marsikomu smešno, vendar me zadeva resno preganja. Prosila bi za vaše cenjeno mnenje, ali si res zadeve samo domišljam oz. gre za res samo za slučajnosti. Za odgovor že vnaprej hvala!

Pozdravljena Morrigan!

Najprej ti moram zagotoviti dvoje stvari. Zadev si definitivno ne domišljaš in so resnične in so povezane z babičino smrtjo, to sem preiskusil na dva načina. Druga stvar, ki pa ti jo moram tudi zagotoviti je, da te babica ne kaznuje in te ne bo kaznovala in njena ljubezen do tebe tega ne bi nikoli dovolila. Kje je potem vzrok za vse kar se ti dogaja?

Vzrok je v tebi sami. Tudi sicer moramo vedno iskati vzroke za vse, kar se nam dogaja v nas samih. Tu sicer ni prostora, da bi ti razložil celotno filozofijo tega fenomena, a morda si v knjižnjici sposodiš Kojčevo delo Učbenik življenja in boš hitro razumela, za kaj gre. Tvoj občutek krivde, da nisi šla na njen grob ob dnevu mrtvih, ki ga je seveda še potencirala jeza na moža in njegove starše ( verjetno to ni ne prvi in ne zadnji poiskus njihove manipulacije ), ti je podzavestno prinesel misli o kaznovanju. Težko rečem, da ti je otrok zbolel zaradi tega, je pa povsem možno, ker si ta strah, pa čeprav podzavesten, tudi nosila v sebi in potem oba strahova povezala. Negativne misli imajo vedno negativne posledice in to v glavnem nate.

Taka tvoja naravnanost, ob prisotnosti stalne travme čustvenega izsiljevanja ( za kar si, mimogrede spet sama kriva, saj te niso s pištolo prisilili, da ne greš k babici na grob ), bi bila potrebna obravnave, ker se bo sicer stopnjevala v nedogled. Iz pisma sklepam, da si še mlada in splača se ti urediti dogajanje med svojim umom in duhom, med svojim egom in dušo, ker te bo sicer to pripeljalo v vedno hujše stiske. Preberi Kojca in stvari ti bodo hitro jasne.

Za pomoč pa se lahko tudi vedno obrneš na mail [email protected] . Z enim samim pogovorom bova vse te probleme odpravila, ker so še v fazi, ko se jih da z lahkoto odpraviti.