Dober dan, jaz bi se rad pozanimal kakšna je razlika med fiksno protezo in fiksno protezo v 1 dnevu. Ker povsod berem da postopek za fiksno protezo traja 6 mesecev.. torej celjenje itd. Kako je torej to možno dosečti tudi v 1 dnevu… prideš zjutraj..plačaš 1000e več in zvečer že greš domov z pričvrsteno protezo, in ali je ta isto kvalitetna kot tista na katero čakaš 6 mesecev.
Za odgovor se že vnaprej zahvaljujem

Pozdravljeni. Na vaše vprašanje težko odgovorim na kratko. Pri kopici različnih rešitev za podobne primere brezzobosti velikokrat ne gre samo za razhajanje v strokovnih načelih, ki jih implantologi moramo upoštevati pri načrtovanju zdravljenja, ampak tudi za razlike v filozofiji. Včasih je lahko razlika med dvema rešitvama res 1000 €, kot navajate, včasih pa je lahko kakšna rešitev tudi dvakrat ali trikrat dražja od morda enostavnejše, ki pa bi bila za določenega pacienta morda bolj primerna. Vem, da fraza, da se je potrebno odločati individualno, zveni oguljeno, ampak je res tako. Na primer: v ambulanto pride pacient, ki ima v spodnji čeljusti samo še tri zobe in še ti so vsi kariozno propadli, v zgornji čeljusti pa nosi snemno totalno protezo. K zobozdravniku ni hodil, ker ga zobje niso boleli. Z njimi se je navadil jesti, zdaj pa bi si vseeno želel neko rešitev, zaenkrat spodaj, zadovoljen pa bi bil tudi z navadno protezo, ampak mu je zobozdravnik rekel, da mu nikakor ne bo držala, ker je kost čeljustnice preveč pomanjkljiva. In drugi primer: pride pacientka, ki že leta redno hodi k zobozdravniku, ki vzdržuje parodontalno prizadete zobe v ustih, sama si jih skrbno in po navodilih čisti, sedaj pa so postali tako majavi, da je najbolj smiselno odstraniti vse.
Moje razmišljanje je takšno: za prvega pacienta bo proteza, ki bo vpeta na dveh ali pa morda celo štirih implantatih, ogromen kvalitetni preskok glede na stanje, ki ga je imel zadnjih nekaj let. Nekega pravega razloga, zakaj bi mu morali protezo izdelati v enem dnevu, ne vidim. Zelo verjetno niti ne bi potreboval neke začasne proteze, ki bi jo nosil do izdelave dokončne na implantatih. Ne izključujem možnosti, da bi tak pacient ravno teden dni pred obiskom v ambulanti dobil ponudbo za delo na televiziji in v tem primeru bi jasno razmišljali drugače.
Pri drugi pacientki pa je načrtovanje drugačno. Gotovo je smiselno takoj po odstranitvi zob vstaviti v kost implantate in izdelati začasno in fiksno (vijačeno) protezo na njih. Po približno šestih mesecih se začasna proteza zamenja s stalno, največkrat prav tako vijačeno. Stalna proteza je lahko vpeta na najmanj štirih implantatih in je v tem primeru iz enega kosa, lahko pa gre za fiksno protetiko iz več delov na več implantatih (šest, osem ali več).
Življenski slog, higienske navade pacientov in filozofija kirurga seveda niso edini parametri, ki odločajo o vrsti protetične rehabilitacije. Pomembne so anatomske razmere in razpoložljiva kost čeljustnic, splošno in lokalno zdravstveno stanje (področje ust, žrela, obraza in vratu), predvsem pa zasidranost vstavljenih implantatov (navor). Nenazadnje pa tudi izkušenost kirurga in sposobnost pacienta, da bo zobe lahko čistil itd.
Danes se na veliko oglašuje “zobe v enem dnevu”. Na štirih (all-on-four) ali šestih (all-on six) implantatih. Gre za postopek, ki se uporablja že od devetdesetih let prejšnjega stoletja in ni torej nič revolucionarno novega. Pri oglaševanih postopkih v slovenskem področju se največkrat omenja tiste, kjer sta stranska implantata vstavljena pod kotom. To je včasih lahko koristno v zgornji čeljusti, ker se s tem izognemo čeljustni votlini (sinusu), nima pa pravega smisla v spodnji čeljusti (kjer naj bi se izognili živcu), kajti možno se je izogniti živcu in izdelati enako protezo na vzporednih implantatih, kar je vsekakor bolje.
Spoštovani gospod, jasno mi je, da ste kot pacient lahko zmedeni ob poplavi informacij, ki se pojavljajo na spletu. Zdi se mi pa pomembno, da se zavedate, da je vstavljanje implantatov v čeljustnice kirurški poseg, čeprav nekateri zobozdravniki oglašujejo, da znajo to napraviti brez kirurgije. Kot pri vsakem kirurškem posegu, so tudi tukaj možni zapleti in moje mnenje je, da lahko implantate vstavlja tisti, ki je za to ustrezno usposobljen. To niso samo oralni in maksilofacialni kirurgi, ampak tudi parodontologi in zobozdravniki, ki so se uztrezno izšolali. Kako zapletenih posegov se bo zobozdravnik loteval, je odvisno od njegovega znanja in izkušenj, velja pa naj načelo, da se loteva takšnih posegov, kjer bo znal reševati komplikacije, če do njih pride.
Menim, da je v implantologiji nabolj pomembno dobro načrtovanje in pa sodelovanje med kirurgom, protetikom, zobnim tehnikom in pacientom. S tem se lahko izognemo marsikaterim zapletom.
Malo bolj sem se razpisal, ampak na koncu naj vam samo še povem, da je možno izdelati zobe v enem dnevu. Če ima pacient v čeljustnicah dovolj kost, je v kirurškem smislu postopek enostaven, protetično pa vseeno dolgotrajen, če pa kosti ni dovolj, je lahko takšna rešitev tvegana in ni vedno vredno tvegati. Včasih, ko ne želimo tvegati, pa vstavimo poleg tistih implantatov, ki bodo nosili protezo, še štiri začasne, ki jih po šestih mesecih odstranimo iz kosti. To pa še bolj podraži celoten postopek.

Lepo vas pozdravljam, David Dovšak