Spoštovani,

prosim vas za kakšno dodatno informacijo. Zanima me kaj o fenomenu zahajajočega sonca pri dojenčku. Pri naši punčki ga je opazila zdravnica na pediatrični kliniki, ko smo pri starosti dveh mesecev in pol bili tam zaradi refluksa. Diagnoza je bila gerb. Zdaj prejema zdravila in stanje je boljše.

Zanima me, ali naj bi do sedaj (stara je štiri mesece in pol) fenomen izginil in na kakšne nepravilnosti lahko kaže v kolikor je še prisoten? Sama sicer ne vem natančno ali je še prisoten ali ne – bom povprašala pediatrinjo – a vseeno skrb da ni kaj narobe ostaja. Lahko fenomen kaže na kakšno nevrološko nepravilnost in kakšno? V bolnišnici so ji naredili uz glave, kjer je bilo vse v mejah normale. Res pa je, da sva bile sprejete zaradi tega, ker se ji je ob hranjenju tako zaletelo, da nekaj časa ni prišla do zraka (vsaj tako je izgledalo, ni pa pomodrela).

Mogoče še to: se zelo trudiva, da kar se da veliko pase kravice, da jo spodbujam k obračanju ipd. Res pa je, da z gerb-om to ni najlažje. Ko jo kislina ne muči preveč, kar lepo telovadi, ko jo bolj muči, je niti ne silim preveč. Kravice tako pase – kdaj dlje, kdaj manj časa, kdaj se obrne s trebuha na hrbet, obratno niti ne gre še. Ji lahko še kako pomagam glede na njene težave?

Za kakršno koli pomoč in odgovor vnaprej hvala.

Lepo vas pozdravljam.

Spoštovana,

fenomen “zahajajočega sonca” pomeni le to, da otrok (ali odrasel) zrkli obrne tako, da je šarenica tik nad spodnjo veko in je pretežna površina očesa, ki ga vidimo, beločnica (kot da gledate močno navzdol, k bradi). Sodi med pogoste pojave v vseh življenjskih obdobjih v obdobju padanje v dremež – ko mnogi “rolaj/mo oči in gledaj/mo “z belim”, zaradi značilnosti zgradbe obraza pa je v obdobju prvega leta najpogostejši.

Kadar ima otrok ali odrasel močno zvečan znotrajlobanjski tlak, je ta fenomen lahko stalen pojav in kaže na draženje možganskega živca, ki nadzira mišice obračalke zrkla. In to je kasen znak možganske krvavitve ali vodenoglavosti. Ob današnji medicini ga skoraj ne vidimo več, saj naraščanje tlaka v lobanji prepoznamo že zdavnaj prej.

Glede na vaše pismo lahko na kakšne nevrološke težave pri vaši dami kar pozabite… Še zlasti, ker ima določeno stopnjo refluksa skoraj vsak dojenček – in ker mine po nekaj tednih ali mesecih, ga ne zdravimo – z izjemo tistih dojenčkov, ki se ne redijo ali imajo znake za vnetje sluznice požiralnik (kar pa je izjemno redko, saj je izločanje kisline v tej starosti še bistveno manjše kot v otroški ali celo odrasli starosti, zato do “pravih opeklin” sluznice v tej starosti vsaj teoretično ne more priti).

Torej je to, kar delate z vašo hčerko, povsem dovolj – lahko le z mirnostjo čakate, da bo njeno polivanje minilo. Kar bo zanesljivo do pomladi…

Pozdrav,

Pozdravljeni,

kaksne pa so lahko posledice drazenja zivca, ki nadzira misice obracalke ocesnega zrkla zaradi povisanega znotrajlobanjskega tlaka pri otroku? Kdaj gre za trajne posledice oz.poskodbe in ali so mozne tudi zacasne spremembe v obracanju zrkla, ki se ob zmanjsanju pritiska ‘popravijo’ ?

Najlepsa hvala za odgovor.

Spoštovana,

če gre za kraši čas “draženja” okulomotornega živca zaradi zvečanega pritiska v lobanji, so težave prehodne.

Če gre za dolgotrajno zvečan tlak (več mesecev), pa so lahko spremembe trajne. Žal je v tem primeru (ki pa ga v razvitih državah že desetletja ni !) pogled zahajajočega sonca še najmanjša težava, veliko hujše so druge možganske okvare.

Pozdrav,