vprašanje
Ditka, na strani našla sem postopek in obrazložitev, kako poteka vse skupaj. Bolj protikoncu pa je prav odgovor na tvoje vprašanje.
************************************
Osnovne informacije
ALI VESTE, DA BI MORDA LAHKO IMELI PRILOŽNOST NEKOMU REŠITI ŽIVLJENJE, ČE SE PRIJAVITE V REGISTER DAROVALCEV KOSTNEGA MOZGA?
Kaj pa je transplantacija kostnega mozga?
Preprosto povedano je to nadomestitev obolelega kostnega mozga s celicami zdravega darovalca. Vbrizgamo jih v veno bolnika podobno kot pri transfuziji.
Ali je transplantacija kostnega mozga nov način zdravljenja?
Pravzaprav ne. S tem načinom zdravijo že več kot 30 let. Danes izvedejo na tisoče presaditev letno v specializiranih centrih širom po svetu.
Katere bolezni lahko zdravimo s transplantacijo kostnega mozga?
Na ta način lahko uspešno zdravimo akutne levkemije, kronične levkemije, mielodisplastične sindrome, bolezni matičnih celic (npr. aplastično anemijo), mieloproliferativne bolezni, limfoproliferativne bolezni (npr. Hodgkinov limfom in Non-Hodgkinov limfom), prirojene motnje presnove in vrsto drugih rakavih bolezni krvi (npr. multipli mielom itd.). Zaradi teh bolezni v svetu letno umre več tisoč otrok in odraslih.
Najprimernejši darovalec je bolnikov brat ali sestra, ki se z njim popolnoma ujema v podedovanih lastnostih, imenovanih antigeni HLA. Žal takšno skladnost najdemo le v 25 % primerov. Ta odstotek bi bil večji, če bi bilo v družinah več otrok. Med nesorodniki pa lahko najdemo ustrezno ujemanje med dvema posameznikoma šele, ko pregledamo nekaj tisoč oseb. Nekatere kombinacije antigenov HLA so bolj pogoste kot druge.
Ali je sploh mogoče, da bi za bolnike v Sloveniji, ki potrebujejo presaditev kostnega mozga, sami našli nesorodnega darovalca?
Možnost, da bi za vsakega bolnika našli primernega nesorodnega darovalca v Sloveniji, je izredno majhna. Zato pa strokovnjaki raznih dežel združujejo spiske svojih nesorodnih darovalcev in med seboj tesno sodelujejo.
Kdo lahko postane darovalec kostnega mozga?
Darovalec kostnega mozga je lahko vsaka zdrava oseba med 18 in 55 letom starosti.
Kako se lahko prijavimo v Slovenski register darovalcev kostnega mozga?
Pokličemo ali obiščemo Zavod RS za transfuzijsko medicino oziroma Center za tipizacijo tkiv. Vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro je na voljo zdravnik, ki vam bo dal vsa potrebna pojasnila. Če se boste odločili za prijavo, vas bomo povabili na pogovor o vseh vprašanjih, povezanih z vašim bodočim članstvom, temu pa bo sledil podpis pristopne izjave in nato še na odvzem vzorca krvi za preiskave.
Kakšne preiskave so potrebne, da nekoga vpišemo v register darovalcev?
Določiti mu moramo tkivne antigene, imenovane HLA. Ime izvira iz angleške oznake “Human Leukocyte Antigens” – človeški levkocitni antigeni. Pod pojmom tipizacija HLA so zajete vse preiskave, ki so potrebne, da ugotovimo, katere izmed številnih možnih antigenov iz sistema HLA ima neka oseba. Izsledek neke tipizacije prikažemo takole (primer): HLA – A2, A24 B35, B51 DR16, DR14.
Torej Slovenski register darovalcev niso imena oseb, ki so pripravljene darovati kostni mozeg za transplantacijo, ampak podatki o njihovih antigenih HLA?
Seveda. V tem namreč je bistvo in namen registra. Čim več darovalcev je na voljo, tem večja je možnost, da bomo za bolnika našli ustreznega. Registri posameznih dežel se zato združujejo v mednarodni register. Darovalec se mora v pogledu HLA ujemati z bolnikom, kar pomeni, da morajo biti izsledki tipizacij obeh enaki, kot da bi primerjali med seboj izvide dveh enojajčnih dvojčkov.
Kaj pa, če za nekoga od naših bolnikov ne bi našli ustreznega darovalca v slovenskem registru?
Obrnili bi se na svetovni register (BMDW), katerega član smo.
Ali to pomeni, da bi lahko kdaj v našem registru našli darovalca za bolnika iz neke druge države?
Prav to je namen mednarodnih registrov.
Kaj pa, če nekega dne izberejo mene?
O tem vas obvestimo in vas hkrati povabimo na razgovor. Če ste še vedno odločeni darovati kostni mozeg, vam odvzamemo vzorec krvi. Potrebujemo ga za izvedbo dokončnih preizkusov tkivne skladnosti. Med drugim v posebni “celični kulturi” skupno gojimo vaše in bolnikove celice. Ta preizkus traja 5 – 6 dni. Iz njihovega “obnašanja” ugotovimo ali druga druge resnično ne prepoznajo kot tujek. Le v takšnem primeru se lahko odločimo za transplantacijo. Če dokončno ugotovimo, da ste primerni darovalec kostnega mozga za določenega bolnika, vas o tem obvestimo in opravimo ponoven razgovor. Ob tej priliki vam še enkrat podrobno pojasnimo celoten postopek odvzema kostnega mozga in vas zdravniško pregledamo. Prosimo vas, da nas po temeljitem razmisleku v naslednjih dneh ponovno obiščete in podpišete dokončni pristanek.
Kako odvzamemo kostni mozeg?
Danes obstajata dva načina odvzema. Pri prvem, klasičnem kirurškem odvzemu, v splošni ali lokalni anesteziji s posebno sterilno iglo iz medenične kosti na več mestih vsrkamo 2 – 3 % rdečega kostnega mozga. Postopek traja 1 do 2 uri. Kostni mozeg je po izgledu podoben krvi, le da je bolj gost. Iz bolnišnice ste odpuščeni 2. ali 3. dan. Vaš kostni mozeg se obnovi v roku 4 do 6 tednov. Pri drugem načinu pa s postopkom afereze iz vaše krvi, ki jo speljemo skozi iglo in sistem cevk v poseben stroj, ločimo krvotvorne matične celice od preostanka krvi in jih zberemo v posebno vrečko. Ostale sestavine krvi vam vrnemo v žilo. Postopek traja le nekaj ur, pred tem pa pod kontrolo zdravnika v ambulanti 4 do 5 dni prejemate injekcije zdravila, ki poveča število krvotvornih matičnih celic v krvi. Stranski učinki, ki se zaradi tega lahko pojavijo so: glavobol, bolečine v mišicah in kosteh ter slabost. Izginejo pa v 1 do 2 dneh po zadnjem odmerku zdravila.
Ali odvzem kostnega mozga boli?
Sam odvzem ne boli, saj je darovalec omamljen (v anesteziji). Vendar pa še nekaj dni po tem posegu čutite zmerno bolečino na mestu odvzema, ki pa mine v nekaj dneh do nekaj tednih. Nekaj dni imate lahko tudi modrice. Bolečine so lahko prisotne tudi po odvzemu s postopkom afereze, vendar prav tako hitro ponehajo. Toda kaj je to v primerjavi z dejstvom, da ste nekemu bolniku ponudili možnost ozdravitve in življenja!
Kaj tvega darovalec kostnega mozga?
Razen izredno majhne možnosti zapletov ob anesteziji in okužbe na mestu odvzema, praktično ni tveganja. Darovalčev odvzeti kostni mozeg se v celoti obnovi v 4 – 6 tednih. V primeru odvzema vam bomo o tem dali podrobnejše informacije.
Kaj se zgodi z bolnikom?
Če je transplantacija uspešna, presajeni kostni mozeg začne delovati že po 2 – 3 tednih. Ko bolnik zapusti bolnišnico, ga ambulantno spremljamo še mnogo let (vsaj 5).
Ali lahko prekličem svoj pristanek?
Vse do zadnjega pisnega pristanka tik pred presaditvijo si še lahko premislite. Upamo pa, da tega ne boste storili, ker se zavedate, da vaše dejanje pomeni možnost življenja za nekega bolnika.
Kopirano s strani Centra za tipizacijo tkiv
Draga Ditka,
vidim, da je ti Kristina predala res strokovno informacijo iz prve roke, kar Center za tipizacijo tkiv nedvomno je.
Bi pa dodala še nekaj iz prakse. To je, da se zgoraj opisani klasični postopek jemanja kostnega mozga z anestezijo praktično opušča, da ga nadomešča sodobnejši postopek afereze krvi, ki je tudi zgoraj opisan in poteka podobno, kot če bi šla na dializo.
Moj darovalec mi je v pismu napisal, da ta postopek zanj ni bil noben problem, vzelo mu je pač en dan časa; pred mesecem pa sem srečala tudi eno slovensko darovalko, ki je bila na kontroli pri hematologu kmalu po darovanju kostnega mozga (v hematološki ambulanti namreč vestno kontrolirajo darovalca po posegu in za pregled mu ni treba čakati v vrsti). Tudi tej darovalki so opravili aferezo in se ji postopek ni zdel nič posebnega, bila pa je vsa vznesena od veselja, da je nekomu lahko pomagala k novemu življenju.
Za pogum ti povem še mojo osebno izkušnjo: preden so mi presadili kostni mozeg neznanega tujega darovalca, so mi za rezervo vzeli lastni kostni mozeg, in sicer s klasičnim načinom z iglo pod anestezijo, ker zaradi moje bolezni postopek z aferezo ni uspel. Torej, tik pred presaditvijo oz. tik pred kemoterapijo za uničenje mojega bolnega kostnega mozga in s tem vseh obrambnih celic, so mi izvedli klasični postopek odvzema kostnega mozga. Pa nisem imela nobenih težav ne z anestezijo ne z nobeno infekcijo na mestu vboda.
Torej, le pogum – lahko rešite življenje !!
Lp,