Živjo!

Danes sem na internetu zasledila vašo stran in se takoj odločila, da pišem in povem kaj me teži. Imam problem s študijem in sem v veliki dilemi in potrebujem kakšen pameten nasvet ali nekaj, da si malo zbistrim misli.
U glavnem stara sem 20 let in sem v prvem letniku fakultete za socialno delo.

Tu pa nastopi problem, ker me študij nekako ne potegne noter. Zelo mi je zanimivo, tudi malo drugače sem začela razmišljati, vzdušje je zelo v redu, profesorji precej človeški, predmeti so večinoma zanimivi in ne dolgočasni. No kakšni že. In kje je potem tu problem? Je v tem, da ko pomislim kaj bom kot socialna delavka delala me vse skupaj nekoliko mine. U bistvu jaz zelo dvomim, če sem oseba, ki bo znala reševati probleme drugih, če še svojih ne morem-študij npr. Po karakterju sem tudi zelo neodločna oseba in ne preveč samostojna. To priznam, ker nekako čutim, da ne bi bila preveč uspešna za kaj takšnega.

Nimam pojma zakaj sem se odločila za ta študij. Po eni strani sem razmišljala kako bi bilo če bi bila zaposlena na šoli to bi bilo kar v redu. Vendar kolikor vem je danes v šolah vse manj socialnih delavcev in toliko več pedagogov, psihologov,… ne bi pa rada bila zaprta v pisarni na CSD-ju in se ukvarjala s tem, do katerih dodatkov je kdo upravičen, do katere pomoči in podobno. Saj vem, da je možnosti za zaposlitev veliko oz niti ne. Veliko je teh institucij, ki so pač povezane s socialo, čeprav imam občutek, da imajo nekateri drugi profili prednost. Potem tudi malo mi je grozno, ko poslušam ostale kako opravljajo prakso in izvajajo razne delavnice pa to. Jaz si tega sploh ne znam predstavljati. Da bi jaz vodila kaj takega. Ali pa da bi sama imela ideje za kaj novega.

Še ena stvar v zvezi s službo je ta, da se ne bi rada ukvarjala s kakšnimi alkoholiki, nasiljem v družini, spolne zlorabe, zapori in podobno. Mislim ali je normalno, da imaš npr odpor do nekaterih področij? Npr. da bi mi bilo zelo težko delati z alkoholikom. Ali je moje mišljenje samo sedaj takšno ali se bo še spremenilo? Pa še to mi je bilo zelo neprijetno na faksu, ko so nas npr profesorji spraševali zakaj smo prišli sem jih je veliko odgovorilo, da ker so želeli pomagati ljudem. Ja jaz tudi, vendar tako velike želje spet nisem imela. Ne vem kako naj to razložim ampak a se moram zaradi tega, ker imam odpor do nekaterih področij počutiti krivo? Kot da nočem pomagati? Ali je moja dolžnost pomagati drugim? Da ne bo pomote rada jim pomagam, vendar ne vem če na takšen način preko socialnega dela. V vsakdanjem življenju že, če je pač taka situacija.

To vprašanje me zelo muči. V bistvu ne vem ali bom ostala tukaj ali ne. Oddala sem prijavo za bibliotekarstvo, ker me veseli delo v knjižnici. Vendar se še nisem dokončno odločila kaj in kako. Vprašanje , ki me zelo muči je ali je z mano kaj narobe, če se izpišem iz tega študija? Potem sama pri sebi izpadem kot nekdo, ki mu ni mar za druge, ki ga skrbi le zase. Kar nekako se bojim, da bi se mi potem usoda maščevala in bi sama postala uporabnica socialnih storitev. A razumete kaj me muči? V bistvu se bojim izpisati, ker se počutim kot da bom potem v prihodnosti kaznovana za to. Pa občutek, da nočem pomagati ljudem.

Do tega študija oz do zaposlitve imam nek neugoden občutek tudi zato, ker se ves čas ukvarjaš le s problemi. Sicer je to jasno, socialno delo se s tem ukvarja, vendar vseeno. Kot sem že rekla ne vem zakaj sem se vpisala sem. Že v četretm letniku nisem imela pojma kam in kako. Vedno me je veselilo delo v turistični agenciji, ker se mi zdi pestro, razgibano, malo bolj vesele narave. Vendar mi ne grejo jeziki, šola je v Portorožu, izredno pride zelo drago. Tako da… Druga želja je bila bibliotekartsvo kamor sem se sedaj tudi vpisala, vendar še nisem prepričana kaj hočem.

Mi lahko pomagate pri tem? Kako naj ugotovim kaj je tisto kar me res veseli? Vem pa da bom ostala v teh treh vodah. Turizem, bibliotekarstvo ali socialno delo. Vsaka stvar ima svoje slabosti in prednosti. Npr. študij bibli. je precej nezanimiv, polno je računalništva in ang, ki je ne maram. Po drugi strani pa bi mi delo v knjižnici veliko bolj ustrezalo. Študij soc. dela pa je veliko bolj zanimiv, razgiban. Vsebuje en kup predmetov, ki me zanimajo, vendar me samo delo ne veseli preveč. Sploh ne vem kaj naj.

To me zelo muči že par tednov. V osnovni in srednji šoli sem bila kar dobra učenka in se sedaj zelo sekiram, ker nekako nimam več motivacije za študij. Po eni strani pa me vleče ravno sem in je to nekakšen izziv. Nimam pojma kaj naj storim, kako naj ugotovim česa si želim bolj. Potem so tu vsi ti strahovi kaj bo če se izpišem. Po eni strani se mi zdi zamalo, da bi vrgla eno leto stran.

Vem, da sem napisala veliko. Ampak mi je všeč, ker sem vsaj približno izlila sem gor tisto, kar me muči. Upam, da mi boste lahko pomagali. Vprašanja sem nanizala med tekstom.

Vem, da se nekako od človeka pričakuje, da se bo umiril,poglobil vase. menda vse odgovore nosimo v sebi. Vendar bolj ko poskušam manj jasno mi je kaj in kako. Treba je prisluhniti sebi in intuiciji. Že že ampak kaj pa če tega ne znam? Če poskušam vendar ne vem. Rajši bi delala v knjižnici, ampka če se prepišem bom imela slabo vest in vse to. Mogoče bi bilo pa v redu potem. Ne vem.

Vse tole me zelo muči. Že dalj časa me zaradi tega boli trebuh, ker ne vem kaj naj naredim. Upam, da mi boste lahko kaj svetovali ali vsaj svetovali na koga se lahko obrnem.

Prosim pomagajte!!!!

Manca

Manca pozdravljeni,

Lahko vam povem iz prve roke, saj sem socialna delavka, da je študij res dober in tudi možnost zaposlitve je zelo pestra.
Popolnoma pa razumem tudi vašo dilemo o tem kateri študij je pravi za vas. Najprej bi vam rada povedala, da ni nič narobe s tem, da ne veste, pa čeprav že študirate ali ste na pravem študiju. Nekateri si tega ne priznajo, dokončajo študij in potem ne uživajo v poklicu. Poznam ljudi, ki so končali tudi več različnih študijev, ali pa se prepisali na drugega. Pomembno se mi zdi, da se ne obsojate za to, ker še niste sigurni. Izbor treh študijev je že veliko. Predlagam vam, da poskusite vizualizirat sebe čez pet let, v vseh teh treh poklicih. Ne se obremenjevati z študijem, pomislite na delo in potem poglejte, kaj od tega bi najraje počeli. Kaj bi najraje počeli, če ne bi bilo nobenih ovir, ki ste jih naštela: denar, dolgočasen študij, zanimiv študij, izguba enega leta…
Ko se boste odločili verjemite, nobena od teh naštetih ovir ne bo več taka ovira, da bi vas obremenjevala.
Vsekakor morate vedeti tudi to, da je slabše, da opravljaš nek poklic, za keterega se ne počutiš poklicanega. Nismo vsi ljudje enaki in različne imamo talente, ki jih moramo razvijati in jih podeliti s svetom. Gotovo boste v poklicu, ki ga boste radi opravljali, zadovoljnejša oseba in tudi tako boste lahko pomagali drugim, ko jim boste pokazali, kako pomembno je, da uživaš v svojem delu.
Pomembno je, da se zavedate, da ni nič narobe, če vmes ugotovite, da ste se napačno odlolčili, bolj narobe je, če na to ne reagirate. Prevetrite vse možnosti, tudi to, da je ta študij pravi. Svetujem vam še, da se s tem problemom obrnete na profesorja na fakulteti, ki vam je najbolj blizu, gotovo vam bo pogovor z njim razodel marikaj o poklicu za katerega se sedaj izobražujete.

Lepo vas pozdravljam in vam želim, da se boste odločili za pot, ki je vaša in na njej vztrajali

Tanja