Lepo pozdravljeni!

pred nekaj leti sem imela težave s hranjenjem, ki bi jih opredelila kot kompulzivno prenajedanje. z veliko truda v tej smeri mi je uspelo začaran krog hranjenja prekiniti tako, da se danes hranim relativno normalno. zdaj sem izpolnjevala vaš vprašalnik o motnjah hranjenja in postala pozorna na nekaj trditev v njem. Npr. nepremišljeno rečem stvari, ki jih kasneje obžalujem; nagnjen sem k izbruhom jeze in besa. te stvari se mi resnično pogosto dogajajo, tudi v odvisnosti od družbe v kateri sem. pogosto jih rešujem tako, da se umaknem iz družbe, vendar sem zaradi tega vedno bolj sama. mislim, da to ni rešitev. Kako naj rešujem te težave? prosim, če mi pojasnite, kako sta navedeni trditvi (predvsem prva) povezani z motnjami hranjenja. upam, da ni prezgodaj za takšno vprašanje, ker je vprašalnik še v teku.

Najlepša hvala za odgovor in veliko uspeha pri delu

minka

živjo
prebrala sem tvojo zgodbo in vidim da si ena redkih ki se je nekako znašla izven tega začaranega kroga v katerem se vrti mnogo deklet.
Zelo me zanima kako ti je to uspelo? Kako si se oprijela zadeve in na koncu prišla do cilja,da si s prenajedanja prešla normalno prehranjevanje.
Hvala za dogovor,vsak nasvet bo zelo dobrodošel.
ema

Draga Minka,
hvala za vaš čas in izpolnitev vprašalnikov. Eden od teh opredeljuje tudi čustveno naravnanost v smislu impulzivnosti in nihanj čustvovanja. Opazujemo namreč, da tako čustvovanje pogosto spremlja motnjo hranjenja, posebej bulimijo. Ne vemo pa še, ali je ta impulzivnost, ki se lahko kaže kot vklipljivost in razburljivost posledica vedenj, ki spremljajo bulimijo ali predstavlja del tistih lastnosti, ki povečujejo dovzetnost oz. ranljivost posameznika, da zboli za motnjo hranjenja.
V sklopu istega projekta poteka tudi raziskava, s katero bi radi odgovorili prav na to vprašanje. Pripravili smo vprašalnik, ki ga izpolnite skupaj z eno od raziskovalk in se nanaša na čas vašega otroštva, pred začetkom motnje hranjenja.

Če bi nam pri tem želeli s sodelovanjem pomagati, vas lepo vabim, da se nam oglasite na naslov:
[email protected]

Pogovor z raziskovalko traja pribl. 2 uri. Za vas čas kot tudi za potne stroške, ki bi jih morda zaradi tega imeli, je namenjeno tudi manjše plačilo.

Za vaše vprašanje in sodelovanje se vam vnaprej zahvaljujemo,

Marija Anderluh