vpis v osnovno šolo – dilema
Dragi starši,
zanima me kako izberete najprimernejšo osnovno šolo? Ali res vsi vpisujete otroke v najbližje šole domu, ali se tudi pozanimate glede kakovosti same šole? Mi imamo namreč dilemo, da ima šola v naši neposredni bližini slab sloves, zato ne vem kako bi se obneslo, če vpišem otroka v šolo,ki je malo bolj oddaljena, je potrebno it z avtom, ampak ni več kot 10 minut vožnje (če je gost promet).
Če imaste kakšen predlog, nasvet, bom vesela.
LP!
Ena starejša tema:
http://med.over.net/forum5/read.php?151,2720907,2721195#msg-2721195
Mi smo se ob podobni dilemi odločili za drugo varianto. Tako, da ga vozimo že 1 teden v šolo. Trenutno nam ne predstavlja problema, dopuščam pa možnost, da ga bomo kdaj prepisali v kakšno bližjo šolo, če ne bomo sfolgali in če se bo on strinjal. Ampak, še enkrat poudarjam, zaenkrat smo vsi zadovoljni z odločitvijo.
Še odgovor na to zakaj smo se odločili za tako varianto: zato, ker sem se sama veliko izobraževala in trdim, da okolje veliko pripomore k uspehu. Doma ima spodbudno okolje, želim, da je tako tudi v šoli. To pa pomeni: kvalitetni učitelji, lepi prostori, pomembna mi je vizija šole, tip ravnatelja, profil učencev (žal je tako, da če je večina učencev iz nespodbudnega domačega okolja, delo v šoli temelji predvsem na zagotavljanju temeljnih delov učnega procesa kot so mir, disciplina,… ),…
Mi pa tako – sem vesela spodbudnih besed, ki ste mi jih zapisali, namreč večina naših znancev se tudi odloča samo glede na bližino doma. Mene pa skrbi, da to ni vse. Tako kot vam, je tudi meni pomembna klima na šoli, okolje šole, renome učiteljev, ravnatelj, prijaznost šole na splošno,.. vem, da marsikdo misli, da kompliciram, pa vendar se mi zdi sama šola bolj pomebna kot to, da bo lahko šel otrok peš. Menim, da to ni vse.
Za šolo sva se odločila skupaj s sinom; delno na osnovi informacij, delno glede na videni vtis in delno po občutku obeh. V okolici imamo štiri šole, a odločili smo se za najbolj oddaljeno. Prve pol leta smo ga spremljali, potem pa je hodil kar sam. Bil je prav ponosen, da je šel sam na avtobus, popoldne po varstvu pa smo ga šli iskat. Je pa šel v šolo s sedmimi leti (še osemletka).
Ne, avtobus ni bil nikoli problem; gre pa za mestni avtobus (Ljubljana) in le nekaj postaj. Od busa do šole je imel potem še cca 10 min. Nikoli nam ni bilo žal. Že vrtec smo izbrali po enakem principu kot šolo (takrat še ni bilo prenapolnjenosti). Rajši malo dlje, a pisano otroku na kožo.
Avtobus je bil na nek način tudi nova izkušnja pa tudi priložnost za učenje samostojnosti in odgovornosti.