Vonj iz preteklosti
Danes sem si na sprehodu namazala ustnice z zeleno Labello(kamilica) in v trenutku sem se vrnila v svoje otrostvo in prva sminkanja z enako Labello…
Ravno tako se vrnem na zimske pocitnice na Kobli pred sestnajstimi leti, ko zacutim vonj caja divje cesnje…
Ali pa kadar se moz nadisavi z Aqua di gio… Metuljcki v trebuhu spet poletijo, ker je enak parfum imel pred devetimi leti, ko sva se zaljubila…
Se to dogaja tudi vam?
Vedno, ko zavoham kakšen vonj, ki me je spremljal v preteklosti se spominjam vsega. Ne moreš verjeti, da lahko vonj prižene take spomine.
Zdajle sem se spomnila starejše sodelavke in njenega parfuma. Hahahahaha
takega kot sem ga jaz uporabljala pred 16 leti, ko sem bila ravno na začetku moje ljubezni.
Me je kar zadelo. Vprašala me je kje je kupila ta parfum. Pa mi odgovori, da ga je nekam založila in ga po dolgih letih našla in ga sprobala…
Pa je še “delal” in ga je treba pač porabit.
Pri sosedovih že vse moje življenje oddaja njihova hiša prav poseben vonj. Ko stopim v njihovo hišo se spomnim svojega otroštva in namazan kruh z domačo marmelado.
To so dragoceni spomini
Jaz pa sem še vedno občutljiva na vonj parfuma Just Musk . Me vedno spomni na prijatelja, ki se ga ni mogel navonjati. In mi ga podaril za 8. marec ( še za čas osnovne šole )Iz te serije je bil tudi pocukran Lady ronhill Schock.
Ali vonj po stanovanju, vonj sveže opranih zaves- to me vedno spomne na zimo ( na selitvene dneve v novo hišo )
Pa vonj po kislem mleku , na poporodne dneve – najljubši !!!
Vonj se človek najdalj zapomni.
Jaz imam veliko takih:
-vonj stanovanja moje stare mame in njenih oblačil. V tem vonju še vedno čutim starega ata, ki je umrl pred meseci.
-vonj neke mešanice limone in parfuma me spomni na mojo najstniško ljubezen
-vonj suhih drv in ko gorijo na kmečko peč
-en parfum, ki ga je imela dr, ki mi je pred 15 leti operirala mandeljne- še danes se mi dviguje,če ima katera ženska ta parfum
– tudi vonj bele kave me potegne 30 let nazaj
Toliko na hitro 🙂
-Vonj bele proja kave me spominja na nedeljska jutra v otrostvu
-vonj ob poletni nevihti… tisti kisli, ko padejo prve debele kaplje na plocnike, me spomne na to kako sem s strahospostovanjem kot otrok gledala nevihto skozi okno
-vonj korenckove juhe
-vonj sandolina
-in ko zadisi po pomladi
Ko mi je umrla mami, namenoma nisem zelela se dolgo casa pospraviti ene omare z njenimi oblacili. Vonj v omari mi je velikokrat pomagal premagati tezave, ko sem si zazelela njene blizine.
Obožujem dišeče reči in res, vonjave mi vzbujajo spomine,
– vonj po:
Divki, istrskih njokih, Nutelli, Dashu, italijanski mortadeli, bazooka čigumijih, drevesnem žaganju, ravnopečenem kruhu, – vse to, me spominja na moje otroštvo…
– tudi sedaj obožujem vonj po čistem, svežem, kot otrok sem pogosto zaspala z roko na kateri sem pižamo navlekla čisto do konca prstov in vonjala blago, ki je vedno dišalo po dobrem mehčalcu in prašku… to me je vedno pomirilo pred spanjem….
… danes sem s takim veseljem odprla zjutraj okno, se vrnila v posteljo, vdihovala svež pomladanski jutranji zrak, občudovala spečo hči v postelji, in preprosto uživala….