vodnjak
Praktičnih izkušenj nimam nobenih, prav tako pa nobenega ne poznam, ki bi se tega lotil, bi pa vseeno probal malo popametovati.
Gradnja je močno odvisna od vrste terena, kjer naj bi vodnjak stal edini zares zanesljiv podatek o zemljini pa je geotehnična vrtina, ki je za idividualnega investitorja predraga. Če je na območju že več obstoječih vodnjakov, je teren verjetno primeren.
Načeloma se vodnjake gradi od zgoraj navzdol: delni izkop, gradnja obroča. Ko je obroč dokončan sledi nov delni izkop. Postopek se ponavlja dokler ne prideš do željene kote dna vodnjaka.
Kot že rečeno – lastnosti zemljine vplivajo na vse: globino delnih izkopov, uporabljenih materialov (beton s cevkami za pronicujočo vodo, opečni bloki, kamniti bloki), način izvedbe, globino vodnjaka in še kaj.
Eksplicitno bi opozoril na varnost pri delu. Če ne veš točno kaj delaš, je lahko smrtno nevarno: od prevelikih zemeljskih pritiskov na obod in s tem delnega ali globalnega podora, vdora vode, zadušitve (CO2 je težji od zraka, če uporapljaš kakšno črpalko so nevarni tudi izpušni plini). Lastnosti zemljine (in s tem zemeljski pritiski na vodnjak) se lahko ob padavinah zelo hitro radikalno spremenijo.