VODA ZA SLONE

Dober večer!

Ne morem si kaj, da vas ne bi vsakega posebej povabila k ogledu prečudovitega filma VODA ZA SLONE…! Pa čeprav je film ugledal luč sveta zdaj že skoraj daljnega leta 2011. Nima veze. Film je prava klasika že zdaj in je aktualen ne glede na to, kdaj ga prvič ali pa že stotič spet pogledaš.

Meni je bilo očitno namenjeno, da si ga prvič ogledam šele ta petek, ki je ravno minil. Sem ga imela drugače že zdavnaj doma, ko mi ga je prinesla zdaj že moja bivša pripravnica in še vedno zelo dobra prijateljica. A kot nalašč je bilo takrat nekaj narobe s podnapisi, tako da se nama ga z “mojim” enostavno ni dalo gledati in poslušati v angleščini. Čeprav drugače angleščino obožujem in jo obvladam skoraj tako dobro kot slovenščino, je pa brati in poslušati ne maram. Ljubša mi je za komunikacijo v živo. V glavnem, takrat je žal ali pa na srečo film obležal na polici, zdaj pa se mi je razkril v vsej svoji lepoti.

Film je preprosto noro dober, saj ima vse tisto, kar potrebuje film, da je v hipu, ko ga vidiš, nepozaben. Najprej te sesuje istočasno z glavnim junakom, ko gre pisat zadnji izpit za faks in ga vmes pokličejo ven, da sta mu v prometni nesreči umrla oba starša. V sekundi ostane brez vsega: brez mame in očeta, brez šole in brez strehe nad glavo, saj je dom oče dal pod hipoteko, da je lahko šolal sina in je očitno ni bil zmožen odplačevati. V hipu se je nad tega fanta zgrnilo vse, a on se ni predal. Pustil je vse za seboj in šel naprej v življenje. Po občutku je skočil na vlak, za katerega je kasneje rekel, da ne ve, ali je on izbral vlak ali pa je vlak izbral njega. Vlak mu je spremenil življenje. Vlak je bil v bistvu potujoči cirkus, kjer je našel delo, družbo, ljubezen, vse. Srečal je svojo družino, v dobrem in slabem.

Ko gledaš ta film, samo gledaš. Kaj je ta fant doživel, ko mu je življenje samo brez vprašanj, pojasnil, tolažbe itd. vzel vse… In kako je potem spet nazaj dobil vse, kar si je želel in kar je potreboval, a tokrat v čisto drugi obliki. Fakultete ni mogel dokončati, ker je v trenutku pisanja zadnjega izpita zvedel, da je ostal brez staršev, potem pa je lahko s svojim znanjem in človečnostjo pomagal živalim v potujočem cirkusu, bolnim in zdravim. Videlo se je, kako odprto srce ima in kako drugače razume življenje, kot ga je direktor cirkusa, ki je s silo hotel izsiliti, kar mu je in kar mu ni pripadalo. Kar gledala sem, kako se je urjenja slonice Rosie lotil Christoph Waltz in kako Robert Pattinson. Waltz ima lahko 100x oskarja, ki pa mu nič ne pomaga, ko osnove srca kot za šalo obvlada navaden vampir Pattinson… Slednje je sicer bolj metaforično rečeno, a se še kako ujema s tem, kar se danes dogaja: “ko neki hudi tipi rasturijo sceno in to tako, da gre vse v franže, potem pa nekdo z bolj srčnim načinom daje obliže na rane in dela čudeže…”

Prepričana sem, da se bomo vsi kot človeštvo slej ko prej premaknili v to smer, saj že vsi vemo, da je Waltzev način zastarel, preživet in “ne pali več”, Pattinson pa nas sezuje v sekundi in potegne na drugo stran. Reese je dobro začutila, da ji Pattinson lahko ponudi vse to, česar ji mož, ki ji je na ven dal vse, nikoli ne bi mogel dati. Ne bi mogel nahraniti njene notranjosti, ki jo je do konca ranil, ko je s palico za slone “nagarbal” slonico Rosie. Ko je bil grob do nje, je še nekako prenesla, surovosti do nedolžne slonje lepotice pa ni prenesla. To je bila njena meja. In od tam naprej je bila samo še vedno bolj Pattinsonova.

Bom vseeno še prilepila, kar sem našla na netu o filmu – da si lahko vse podrobno preberete in si ustvarite svoje mnenje. A upam, da sem vas s svojim kratkim zapisom o Vodi za slone prepričala, da je film vreden ogleda in da boste s tem, ko ga boste pogledali, poskrbeli zase.

http://www.kolosej.si/filmi/film/voda-za-slone/

Skupaj z duhom filma vam želim sladko spanje!

Maja

Jaz pa predlaga, da si ljudje preberejo najprej knjigo, po kateri je bil film posnet.