Vnetni rak dojle
Draga metuljčica, ko boš tole brala, bo prva kemoterapija že za tabo. Iskreno ti želim, da bi imela z njo enako izkušnjo kot jaz: da boš na koncu ugotovila, da kemoterapija ni tak bavbav in da so koristi bistveno večje od neprijetnosti, ki jo spremljajo. Žal je pa res pri vsakem človeku malo drugače in ti nihče ne more vnaprej napovedati, kako bo reagiralo tvoje telo. Malo je pa tudi od naše psihe in karakterja odvisno, kako se pripravimo in koliko se pustimo ‘podreti’.
Moj rak je bil hormonsko odvisen, zato ti lahko svetujem samo to, da v iskalnik vpišeš ‘vnetni rak’. Se dobi kar nekaj informacij. Glede ponovitve pa mislim, da je pri vseh rakih ta možnost vedno prisotna. Zdravniki naredijo, kar naredijo.. potem je pa žogica spet pri nas! Sami lahko veliko pripomoremo.. tako k temu, da spet zbolimo, kot tudi k temu, da se bolezen ne ponovi. Daleč od tega, da se ne da! Pa tudi daleč od tega, da vsakemu uspe! Ampak poskusiti pa moramo!
Metuljčica, le sporoči, kako se počutiš. Včasih pomaga že to, da strah, bolečino, jezo ali dvom delimo z drugimi. Srečno!
Pozdravljeni!
Mene pa zanima, če kdo pozna koga od bližnjih, ki je prebolel raka, kako se je soočil z operacijo.Imam eno znanko, ki se s tem sooča čaka jo operacija, a jo je zelo strah posega. Ima kdo kakšne izkušnje s tem kako dopovedati osebi, da to ni tak bavbav in da imaš samopodobo ohranjeno.
Prosim za vaše nasvete.
Lp.Vesna
Vse nas je bilo malo strah operacije, tudi tiste ta najbolj pogumne….ni kaj se moramo soočiti in iti na operacijo. Tebi je verjetno najlažje, ker nisi na njenem mestu in se mi zdi brezveze, da se jo prepričuje, da to ni bav bav…..raje ji ponudite razumevanje in podporo, bo veliko lažje.Nobena taka operacija ni preprosta.
Predvsem je čisto brez veze razmišljat o temu kdaj si zmagovalec. Rak je pač neka bolezen, ki ene pobere ene pa ne. Eni ga prebolijo enkrat, eni pa večkrat. Važno je, da se s tem ne obremenjuješ preveč.
Ker je itak za vsakega drugače.
Jaz o ponovitvi ne razmišljam, če pa pride je pa pozitivno to, da vem kaj me čaka 🙂
Se strinjam z Mici, da je neumno nekoga prepričevat, da ni bavbav. Res mogoče ni bavbav ampak moraš sam poskusit, da o tem sodiš.
Tole o ohranjeni samopodobi je pa najbolj neumna buča kar sem jih kdaj slišala. V vmesni fazi zgubiš lase, ves si prerezan in zašit, na momente se počutiš nikakvo in še bolj nikakvo izgledaš in pol nekdo reče, da ohraniš samopodobo. Totalna bučka.
Evo jaz sem že skoraj zaključila z lepotnimi posegi za samopodobo in sem zadovoljna z izgledom, samo se ne slepim, da je vse tako kot prej in da se ni nič spremenilo.
jera5, če se ne vprašate niti to,zakaj je pri vsakmu drugače,potem vaš „prav“ kar obdržite zase in se ne igrajte tule terapevta.Če bi bilo vse prav, potem sigurno ne bi zbolele.Kak le lahk sodite o drugih “neumnih bučah”, ki hočemo našo usodo spremenit ,da se rak ne bi ponovil,če kot sami pravite o tem sploh ne razmišljate.Nič ne veste,kaj vas čaka,če se ponovi,radi pa vrivate vaše gledanje drugim.Se vam ne zdi to malo neumno?
Jera je pač povedala svoje mnenje in ga ne rabite sprejeti…..vsak živi po svoje in drugače sprejme svojo diagnozo. ..jaz lahko povem, da poznam kar nekaj ljudi, ki so sli šli skozi to 10, 23, 8 let nazaj, eni tudi večkrat in svi imajo en skupni imenovalec….vsi živijo polno življenje naprej, so pozitivni in veseli in se ne ubadajo pretitano kaj bo jutri. Stres, sekiranje pa itak vplivata na naš organizrm in slabita imunski sistem. Pa tudi če se sesujemo znova in znova…..važno, da se poberemo.
Saj nobeden ne ve kaj bo jutri……lahko nas povozi avto, lahko dobimo klopa in zbolimo, lahko nas zadene kap ( ta je še bolj zahrbtna), lahko nam odpovejo ledvica, razne druge nesreče in poškodbe ……torej bi morali vsi živeti v strahu kaj bo jutri.
En lep pozdravček vsem rozikam
Pa kdo pravi, da je anima zaskrbljena, slabe volje, se preterano ubada s tem kaj bo jutri in da se vrti samo okrog tega? Jaz je nevidim tako. Dajte, babnce brat kaj je napisano. Bo vsak ušel s foruma, če ga tak podcenjujete. Mici, jaz lahko na tvoje sporočilo odgovorim, da kako odrasli ljudje tako plitko mislijo, pa ali ti to sprejmeš ali pa ne. Zato so pa vsi šli in se samo še ve pogovarjate, da kako ste fajne zmagovalke.
Ni res.Nihče ni šel zaradi nas.
Ne smem biti zmagovalka? Jaz zase sem.Tudi za tiste, ki smo si blizu.Zaslužile smo si to.In kdor je katerokoli od nas prosil, smo vedno pomagale z nasveti! Vedno.Po svojih najboljših močeh.Marsikatero smo obiskale in ji dale poguma.
In beseda- babnce – je zame žaljiva.Na tem forumu.
Tu se pogovarjamo spoštljivo.