Pozdravljeni,

pri 6 tedne staremu sinu so ugotovili vnetje popka. Primarno je nastala granulacija, ki so jo 2x lapizirali, nato pa se je zgleda vnelo. Na UZ so ugotovili, da je pod popkom gnoj (4x4mm), na površini popka je nastal gnojni mehurček. Sprejeta sva bila v bolnišnico, kjer se je z antibiotiki zdravil 2 dni, sedaj smo dobili isti antiiotik v sirupu za domov, in sicer za 10 dni. Popek tudi čistim 3x na dan. Bris je pokazal na bakterijo Staphylococcus aureus, okužba je kot kaže zgolj lokalna (kri in urin nista pokazala okužbe, prav tako ni prišlo do povišane telesne temperature).

Zanima me sledeče – antibiotik doziram na 6h z injekcijo. Doziranje je zelo težko, saj se otrok ob tem običajno joče in ga pljuva ven, saj je neprijetnega okusa. Tudi sicer velikokrat poliva, zato me skrbi, da se antibiotik ne bi dovolj učinkovito absorbiral in zdravljenje ne bi bilo uspešno. Kako lahko to preprečim? Ali bi se lahko antibiotik s čim zmešalo, da bi ga otrok lažje pojedel?

Zanima me tudi na kaj moram biti pozorna. Danes sem namreč spet opazila gnojni mehurček, ki se je ob čiščenju predrl. Območje sicer ni rdeče, drugod je tudi nastala hrastica. Koliko časa se ti mehurčki lahko še pojavljajo? Ali to pomeni, da antibiotik še ni prijel? Sedaj ga jemlje 72h (2 dni v bolnišnici, 1 dan doma).

Hvala!

Tale odgovor bo prišel mnogo prekasno, da bi vam kaj koristil. Bo pa morda pomagal komu drugemu, ki bo imel enake težave.
Vnetje popka – omfalitis je pri novorojenčkih in mladih dojenčkih pogosto, saj je mrtvo tkivo popkovnice odlično gojišče – hrana za bakterije, med katerimi je najpogostejši prav zlati stafilokok (S. aureus) – ta je sicer “domača žival” v zgornjih dihalih pri tretjini ljudi, le določeni tipi (od več kot 100 z istim imenom) sodijo med bolj agresivne z vnetji ali tvorbo toksinov. Ob vnetju se lahko tvori granulacijsko tkivo (“divje meso”), ki ga nekateri skušajo preprečiti oz. odstraniti z lapiziranjem (z njim naredimo nekrozo tega tkiva, lahko pa tudi zdravega tkiva ob njem, kar vnetje včasih celo poveča – zato sem sama bolj pristaš čiščenja in mehanskega odstranjevanja granulacij z grobim zložencem, namočenim v fiziološko raztopino ali 70% alkohol).
Antibiotiki dobro delujejo le v tkivih, ki so odlično prekrvljena – kar pa koža ali ostanek popkovine ni. Torej z zdravljenjem preprečimo, da bi S. aureus prodrl v kri in se raznesel po telesu (od popka do velikih žil in jeter je v obdobju prvih tednov po rojstvu kratka pot), ne bo pa pomembno skrajšal časa celjenja popka ali preprečil lokalno širjenje po koži (v tem primeru morate gnojni mehurček čim prej odstraniti z alkoholnim zložencem, sicer se lahko impetigo kar hitro širi; higiena vaših rok je pri tem ključna!).
Dajanje antibiotikov v sirupu je pri dojenčku res težka naloga, zlasti flukloksacilin (predvidevam, da so vam predpisali ta antibiotik) je res neprijetnega okusa. Mešanje z mlekom ali saharozo je (za izboljšanje okusa) možno, a le v majhni količini – da torej v brizgo dodate mleko ali sladkano vodo v isti količini, kot je količina antibiotika. Dajanje v celoten obrok ni varno, saj ni predvidljivo, koliko obroka bo dojenček popil.
Če popek ni več gnojen, bi (v teoriji) zadostovalo tudi krajše zdravljenje, po nekaterih (tujih) smernicah celo samo 3 (do 5) dni. Zato sem prepričana, da je bilo pri vašem fantu kljub pljuvanju in boju za vsak mililiter popitega antibiotika na koncu vse v redu – in so težave ob sončnih dneh, ki nas razvajajo, že zdavnaj mimo.
Pozdrav,