Pozdrav,

upam, da mi lahko pomagate.
Sin (2,5 leti) je začel v petek prejšnji teden tožiti, da ga bolijo ušesa. V soboto mu je narasla temperatura, takoj smo sli na urgentno pediatrično, kjer so ugotovili, da ima vneta oba ušesa in predpisali Hiconcil. Ze naslednji dan je bil sin vidno boljši brez vročine in bolečine. Vceraj (torej 4. dan antibiotika) pa spet boleča ušesa in danes (cetrtek) spet vročina 39. Ponovno smo obiskali pediatrinjo – ušesa so v redu, ni rdecice, le precej masla. Kri ni imela povišanih ali znižanih parametrov.
Sprašujem se torej zakaj ima sin ponovno bolečine in vročino? Enostavno ne razumem več.

Naj omenim da je to ze njegovo četrto vnetje od septembra 21, vedno dobimo antibiotik. Med temi pa ga dostikrat bolijo ušesa ampak uspemo rešiti s homeopatijo in domačo lekarno. Iz nosa mu redko teče, oziroma ce mu, dejansko nic ven ne posesamo. Ne vem kako preprečiti vnetja v prihodnje, da se to ne bo več dogajalo.
hvala!

Pozdravljena,

tale forum ni prav uporaben za “urgentna” vprašanja, morda pa bo odgovor prišel prav kakšnemu od vaših “naslednikov” v podobni stiski.

Večine vnetij srednjega ušesa ne povzročajo bakterije, ampak virusi, na katere antibiotik nima nobenega učinka. Drži pa, da se tudi virusna vnetja lahko zapletejo z bakterijsko okužbo – in da odvečni antibiotik naredi manjšo škodo kot (sicer izjemno redko) zamujeno zdravljenje. Da ne omenjam pomirjenih staršev, ki večinoma menijo, da je za vneta ušesa antibiotik nujen. Že sama diagnoza “vnetje srednjega ušesa” je včasih tudi vprašljiva – postavimo jo glede na podatke staršev in po ogledu bobniča – ki pa je lahko rožnat ali rdeč že samo zato, ker dojenček – otrok joka. Tudi “vlečenje za uhlje” ni za otitis značilen znak, majhni otroci bolečino nespecifično lokalizirajo najraje v ušesa ali trebušček, ne glede na vir okužbe.

Po vašem opisu sodeč je vaš otrok preboleval virusno okužbo, ki zelo rada poteka v dveh fazah vročine. In ker je verjetno “vrtičkar”, ki vsak mesec kaj pobere od sovrstnikov, je pogosto zbolevanje s prehladnimi znaki (in “kvaziotitisom” ali “zaresotitisom”) tudi nekaj povsem običajnega.

Edina tolažba je, da z vsako okužbo pridobi tudi nekaj odpornosti (razvije protitelesa proti posameznim povzročiteljem), zato bo po 3. (ali 4., 5.) letu zanesljivo vse redkeje bolan.

Srečno,