Z razvejano socilano mrežo je lažje

V ekipi, ki celostno skrbi za bolnika z multiplo sklerozo, deluje tudi psiholog. Njegova vloga je nadvse pomembna pri prepoznavanju razpoloženjskih (anksioznost, depresivnost in druge duševne motnje) in tudi kognitivnih motenj, ki prizadenejo te bolnike. Pri odkrivanju motenj uporabljajo nevropsihološke teste z normami, na osnovi katerih ocenijo raven sposobnosti v primerjavi s pričakovanimi rezultati ljudi iz iste starostne skupine in z enako izobrazbeno ravnjo. Na osnovi tega sklepajo, ali je pri bolniku prišlo do upada kognitivnih funkcij ali ne, razlaga asist. Ana Ožura, univ. dipl. psih., specializantka klinične psihologije in članica multidisciplinarne ekipe, ki se na Nevrološki kliniki v Ljubljani ukvarja z multiplo sklerozo.

“Pri svojem delu se srečujemo tudi z bolniki, ki so zaradi multiple skleroze telesno skorajda neprizadeti, vendar pa jih pestijo izrazite kognitivne motnje, močna upočasnjenost, motnje izvršitvenih funkcij, motnje pozornosti ali spominske motnje. S tem je treba biti seznanjen, kajti bolniki s tovrstnimi težavami težko delujejo v delovnem okolju, v katerem vladata hiter delovni tempo in dinamika, saj niso kos hitrosti in opravljanju več dejavnosti hkrati. Zdravemu človeku ni težko dvigniti telefon, si hkrati zapisovati na papir in se sporazumeti s sodelavcem, ki je pravkar vstopil v pisarno. Za nekatere bolnike z multiplo sklerozo to lahko pomeni nepremostljivo oviro,” razlaga sogovornica. Pove še, da nekateri bolniki ne morejo več opravljati svojih nekdanjih delovnih nalog. V tujini so razvili metode kognitivne rehabilitacije, ki je lahko učinkovita, pri nas pa jo bodo pri teh bolnikih šele začeli uporabljati.

Sprejemanje bolezni je proces

Sprejemanje bolezni, kot je multipla skleroza, je dolgotrajen proces. “Pri vsakem bolniku najprej nastopi velik šok, ki pa je pogosto le normalen odziv na nenormalno stanje. Opažam, da se v nadaljevanju bolezni proces sprejemanja razlikuje od bolnika do bolnika. Z boleznijo se lažje in hitreje sprijaznijo bolniki z zelo razvejano socialno mrežo in iz nje izhajajočo podporo. Pomemben dejavnik je tudi bolnikova osebnost. Nepredvidljiv potek multiple skleroze za večino bolnikov pomeni nenehen izvor stresa, včasih pa srečamo tudi bolnike, ki so brezskrbni in manj uvidevni do svojih težav.”

Podrobnejše informacije preberite na spletnem naslovu >> http://www.viva.si/Avtoimune-bolezni/5212/Vloga-psihologa-pri-zdravljenju-multiple-skleroze