Kolotek,
lahko prosim komentiraš moj post na forumu Ločitev, naslov Tast in tašča po ločitvi? Sam se soočam s precej podobnimi težavami, ko so vsi moji poskusi o soodločanju gladko zavrnjeni. Lahko očetje sploh kako vplivamo na to? CSD po mojih izkušnjah tu nima nikakršnih mehanizmov za ukrepanje razen povabil na pogovore. OK, smo se pogovorili, večkrat. Rezultat je po tem enak… Kako naprej?
Hvala in lep pozdrav…

Spoštovana Reka,

Če želiš otroku resnično pomagati, ne rabiš nobene dobre volje in soglasij njegovega očeta.

Strokovno gledano se otroku s težavami pomaga tako, da se v obravnavo vzame najprej starša, torej v tem primeru tebe, in nikoli samo otroka.

Na srce ti polagam, če fant pri teh letih misli na samomor, pojdi že včeraj na psihoterapijo zase. Ko se boš ti umirila in s tem spremenila svoj pogled in odnos do sveta, bo s pomočjo terapevta preko tebe spremenil svoj pogled na svet tudi sin. Svoje stiske prehudo in nezavedno prenašaš na otroka, in te presegajo njegovo razumevanje tega sveta, kar mu povzroča hude notranje napetosti in edino rešitev vidi v samomoru.

Pojdi na terapijo že včeraj.

Ni hudo in zelo dobro denejo. Držim pesti.

Citiram eno mnenje udeleženke tistega foruma (en del) :

…A ni prvo merilo sploh, da se imajo otroci fajn? Po tvojem se mora imeti predvsem fajn tisti od staršev, ki ostane doma?
Ne razumem te logike.
Po drugi strani pa bi se zagovornice tega, da morata dopustniško destinacijo požegnati oba starša, očitno strinjale, da tudi vam bivši mož odreja, kam boste smele na dopust z otroki?

Ob tem tempu, ki vlada pri nas starši ne posvečajo dovolj časa otrokom. Zato dobivajo stari starši vedno večjo veljavo, kar je povsem narobe. Starši ne dajo svojega pečata otroku in se ogibajo odgovornostim. In tale izjava, da se morajo otroci imeti fajn je sporna zaradi tega, ker je to skoraj edina “zahteva”, ki se v tem času postavlja otroku. Njegovih dolžnosti se ne omenja in izpostavljene so večinoma pravice, kar podpira tudi šola-velika napaka. Me prav zanima, kako bi stari starši prevzeli odgovornost za morebitne posledice poškodbe oz. nesrečnega slučaja, sploh če bi nastal po njuni krivdi?
Popolnoma se strinjam s tabo, da morata starša biti tista, ki prva odločata kaj bo z njunimi otroci. Žal pri nas ni tako. Je pa krivec za tako stanje bivša žena, ki dopušča takšno stanje. Ženska je očitno nezrela izvrševati starševsko vlogo.

Kolotek,

ker se očitno res ful spoznaš te prosim za komentar tegale:

oče ima poleti cca 5 tednov stikov z otroci (pa tudi drugače čez leto ogromno, preživnine ne plačuje, ker gre za tak dogovor), dopusta pa seveda ne toliko. Otroke že zadnjih šest let pušča v oskrbi svojih sorodnikov na počitnicah (tudi) v tujini, materi otrok na noben način nikoli noče povedati niti kje otroci so, niti s kom so, niti ali so v redu (mobitele jim očitno zapleni oz. jim ne dovoli uporabe). Kako komentiraš tovrstno početje oz. kaj mati lahko ukrene. Ona noče na noben način zaostrovat že tako grozljive situacije (ni preživnine, tip še vedno izkorišča njeno premoženje,…), tip je pač zelo nasilen in si po mnogih letih pač želi mir pred njim – seveda globoko obžaluje,da ima otroke z njim ampak poti za ukrepanje pa ne najde (do nje je bil nasilen na vse možne načine, do otrok pa je nasilen le čustveno – manipulator), ker je tip kot jasen nasilnež tudi prefekten lažnivec, kar pa na institucijah zelo dobro pali. Otroci sicer rastejo in dojemajo situacijo, tako da je materi sedaj malo lažje.

Citiram eno mnenje udeleženke tistega foruma (en del) :

…A ni prvo merilo sploh, da se imajo otroci fajn? Po tvojem se mora imeti predvsem fajn tisti od staršev, ki ostane doma?
Ne razumem te logike.
Po drugi strani pa bi se zagovornice tega, da morata dopustniško destinacijo požegnati oba starša, očitno strinjale, da tudi vam bivši mož odreja, kam boste smele na dopust z otroki?

Ob tem tempu, ki vlada pri nas starši ne posvečajo dovolj časa otrokom. Zato dobivajo stari starši vedno večjo veljavo, kar je povsem narobe. Starši ne dajo svojega pečata otroku in se ogibajo odgovornostim. In tale izjava, da se morajo otroci imeti fajn je sporna zaradi tega, ker je to skoraj edina “zahteva”, ki se v tem času postavlja otroku. Njegovih dolžnosti se ne omenja in izpostavljene so večinoma pravice, kar podpira tudi šola-velika napaka. Me prav zanima, kako bi stari starši prevzeli odgovornost za morebitne posledice poškodbe oz. nesrečnega slučaja, sploh če bi nastal po njuni krivdi?
Popolnoma se strinjam s tabo, da morata starša biti tista, ki prva odločata kaj bo z njunimi otroci. Žal pri nas ni tako. Je pa krivec za tako stanje bivša žena, ki dopušča takšno stanje. Ženska je očitno nezrela izvrševati starševsko vlogo.[/quote]

Strašno, Kolotek, nikoli nisi preživel par dni pri starih starših. Smiliš se mi v dno srca. Moji najlepši spomini in najzgodnejšega otroštva so v veliki meri povezani prav z babico. Kje vse nisem bila z njo. Super sva se imeli. Stari starši so za otroke neprecenljivi.

P.S.: Tvoji otroci so med počitnicami v mladinski delovni brigadi? Ne smejo uživat?

Joj, kar pobira me od izraženega sočutja. Le razmišljanje, ki si se ga ob tem navzela ne sodi več v ta čas.
p.s.
malo povprašaj, kje je bila mladina pred 40-30 leti med počitnicami, pa še to če so se imeli fajn? Ti časi so sedaj mimo, pa ti zato jaz ne znam odgovoriti na tvoje vprašanje.
Še vedno pa zagovarjam stališče, ki sem ga izpostavil zgoraj. Starša se o takih poteh morata nekako sporazumeti in samovolja enega od njih oz. starih staršev ni dopustna. Hja, še nekaj vpliva na vse skupaj. Če se mladi ne osamosvojijo, jim komando držijo dolgo, dolgo ta stari. Zato pa se tako rad že leta vozim z avtom za 20€ (so tisti za 50€ postali čisto predragi…) in sem ekonomsko neodvisen.

Mladina se je pred 30 in 40 leti imela med počitnicami fajn, itak, kaj pa drugega.

P.S: Ti daš bivši seznam počitniških destinacij v odobritev? Tvoji otroci nikoli niso niti minutke z drugim človekom, kot s teboj, ko so “pri tebi”? Vidva z bivšo lahko pokrijeta s svojimi dopusti vse počitnice, da vama ni treba otrok dati na tabore, k starim staršem, v počitniško varstvo? Dobita vsak pet tednov dopusta julija in avgusta?

Tole je spet eno izmed vrste sprenevedanj, ki ga kot po pravilu uprizarjaš.
Je neskrbnik mišljen odsoten starš ali kdorkoli iz okolice?

Tudi če nisi odgovoril na vprašanja, smo vseeno dobili odgovore.

Meni na kraj pameti ne bi padlo, da bi “odsotnemu staršu” dala v odobritev dopust z otroci. Če kam gremo ga obvestim predvsem, če bodo otroci odsotni v času stikov. Povem tudi kam gremo, vendar na to on nima nobenega vpliva. Kaj mi bo prepovedal? Od njega pa tudi pričakujem, da mi pove, če bodo z otroci kam odšli, ko bodo pri njem. Ni me treba obvestit za vsako figo, če gredo npr. na enodnevni izlet v živalski vrt. Če pa bi šli kam preko noči pa bi že hotela vedet. Ne mislim, da bi potreboval moje soglasje, ampak da vem, da so odsotni.

Zelo znano delovanje Jalur. Tebi na kraj pameti ne pade, da bi informacije o dopustu prenesla na “odsotnega starša”, ti pa bi želela vedeti, kje je on z otroci preko noči? Morda želiš povedati, da hodite na dopust za en dan in ne prenočite? Mar ne gre za dvojna merila? Morda si hotela povedati svoje mnenje v smislu “nič posebnega”, vendar retorika v smislu:…Meni na kraj pameti ne bi padlo…itd. ne daje takega vtisa.

Zelo znano delovanje Jalur. Tebi na kraj pameti ne pade, da bi informacije o dopustu prenesla na “odsotnega starša”, ti pa bi želela vedeti, kje je on z otroci preko noči? Morda želiš povedati, da hodite na dopust za en dan in ne prenočite? Mar ne gre za dvojna merila? Morda si hotela povedati svoje mnenje v smislu “nič posebnega”, vendar retorika v smislu:…Meni na kraj pameti ne bi padlo…itd. ne daje takega vtisa.[/quote]

Nisem napisala, da mi na kraj pameti ne pade, da bi informacije o dopustu prenesla očetu. Napisala sem, da očetu dopusta ne bi dala v odobritev, ko pa kam gremo ga o tem obvestim, povem tudi kam gremo. Odobritev pomeni, da oče dovoli ali pa tudi ne določen termin/lokacijo. Te možnosti pa jaz očetu ne dam, to mi res na kraj pameti ne pade. Drugič bolje preberi.
Naj omenim še to, da oče prvi izbere termin(e), (skupaj 2 tedna) kdaj bi želel otroka imeti med poletnimi počitnicami pri sebi, šele na podlagi tega jaz izberem termin naše odsotnosti, pri čemer upoštevam tudi že vnaprej določene vikende, ko so otroci pri očetu. Odpade torej le popoldanski stik 1x tedensko. Dovolj pošteno? Ali bi po tvojem morala dopust planirati od četrtka do torka, da v sredo očeta ne bi prikrajšala za stik ali dva? Tudi stiki čez leto so določeni vnaprej in vem, katere praznike oz. počitnice (1 teden na leto) ter vikende (1 vikend na mesec) bodo otroci z očetom in v tem terminu odsotnosti z otroci ne planiram. Pošteno? In oče mi ne pove, kateri vikend bodo otroci spali pri njem in kateri pri njegovi partnerki. Tudi ko so tam na počitnicah spijo malo pri njem in malo pri njej, pa me o tem ne obvešča. To toleriram. Če pa bi šli kam dugam, bi pa pričakovala, da mi pove. Pošteno? Kje so tu zdaj dvojna merila, o katerih govoriš? Da bi le oče stike jemal tako resno kot ih jaz.

Kaj si ti napisala, smo mi prebrali. In ne mislim se obešati na vsako besedo in preobračati misli kot bi pri telovadbi delal kolesa, ker so to značilnosti slabega govorca.
Želel sem le opozoriti, da ne delaj drugemu tistega, česar sama ne želiš.
To z drugimi besedami pomeni, da če ti meni ne bi polagala računov, jih tudi jaz ne bi tebi in bi te posledično steral v rodni kraj po hitrem postopku. Samo to. Ti pa s tvojim ex počni kar te je volja.

Potem pa preberi še enkrat, samo zate sem še enkrat citirala.