Pozdravljena,

Sem mamica 21 mesečnici, ker pa še vedno dojim, dokaj neprekinjeno jemljen vitamine. Sem nekje zasledila, da moram jemanje prekinit? Je na tem kaj resnice? Za koliko časa prekinem z jemanjem?

Tudi punčki dajem vitamine že celo zimo, ker je bila prej veliko bolana, je od tedaj veliko boljše, zato nisem prenehala z dajanjem. Sadja pa v zimskim mesecih ni veliko na razpolago, da bi zadovoljili potrebe po le-teh.

Hvala za odgovor

POzdravljeni!

Hipovitaminoza je stanje pomanjkanja vitaminov v telesu. To pomeni, da jih je ravno toliko, da ne pride do hujših obolenj, ni pa jih dovolj za zdravje. Vzroki pomanjkanja so lahko različni, npr. nezadostno in neredno prehranjevanje, nepopolna izkoriščenost vitaminov, povečana potreba po vitaminih (npr. telesni napori, nosečnost in dojenje, obdobje rasti, različne okužbe) in povečana poraba vitaminov (npr. dojenje, potenje, driska).
Če ste jemali vitamine v skladu s priporočili, ni torej nič narobe.

Vitamini v ženskem mleku so odvisni od vnosa in stanja vitaminov v organizmu doječe matere. Na splošno se vsebnost vitaminov v mleku manj spreminja pri tistih doječih materah, ki so ustrezno prehranjene. Če pa doječim materam vitaminov v organizmu ali v prehrani primanjkuje, se njihova vsebnost ob dodajanju v mleku hitro popravlja.V maščobah topni so vitamini A, D, K in E. Koncentracije vitamina A v ženskem mleku so precej odvisne od vnosa tega vitamina s hrano. S trajanjem dojenja se koncentracija postopoma zmanjšuje. Vitamina D je ženskem mleku malo, vendar so mnenja o zadostnosti tega vitamina za normalno nastajanje kosti pri izključno dojenih otrocih deljena. Posebno kritično lahko postane pomanjkanje vitamina D, kadar so doječe matere stroge vegetarijanke, se malo sončijo ali živijo v krajih na visokem severu ali jugu. Zato pediatri priporočamo redno dodajanje vitamina D. Otroci se rodijo z nizkimi koncentracijami vitamina K, ki je potreben za normalno strjevanje krvi. Materina prehrana zelo malo vpliva na vsebnost vitamina K v ženskem mleku. Tudi vitamin K vsi novorojenčki prejmejo že v porodnišnicah. Vitamina E je veliko v mlezivu in se njegova koncentracija v zrelem mleku postopoma zmanjšuje. V vodi topni vitamini (skupina vitaminov B, C, folna kislina) so v ženskem mleku dokaj odvisni od vsebnosti vitaminov v prehrani doječih mater. Tiaminska koncentracija je sprva nizka, nato pa v zrelem mleku naraste za 7- do 10-krat. Ravni riboflavina in niacina sta močno odvisni od materinega vnosa. Vitamin B6 je v zgodnjem mleku v nizkih koncentracijah, kasneje pa je koncentracija zelo odvisna od prehrane doječe matere. Koncentracija vitamina B12 v ženskem mleku ni odvisna od materinega vnosa s hrano.
Vsebnost mineralov v ženskem mleku na splošno ni odvisna od vnosa s prehrano doječih mater. Koncentracije kalcija, fosforja in magnezija v ženskem mleku ne sovpadajo s koncentracijami v materini krvi. Pri elementih v sledovih, kot so baker, cink in železo, ki imajo najvišje koncentracije v ženskem mleku v prvem mesecu dojenja, je po šestih mesecih nujno uvesti dopolnilno prehrano, da zagotovimo normalno rast in razvoj otroka. Na ravni teh elementov ne vpliva materina dieta.

Hipervitaminoza pomeni preveč vitaminov v telesu. Prevelika količina v vodi topnih vitaminov (razen vitamina B6 in vitamina C) ne prinaša tveganja za hipervitaminozo. Ti vitamini so lahko topljivi in se hitro presnavljajo, zato ostajajo v telesu le kratek čas. Popolnoma drugačne so lahko posledice pretiravanja pri uživanju vitaminov, ki se topijo v maščobah, še posebej vitaminov A in D. Posebej moramo biti pozorni pri jemanju vitaminskih dopolnil. Vsebnost vitaminov A in D v dnevnem odmerku ne sme presegati dnevno priporočenih odmerkov za ta dva vitamina.

Glede na vse, kar sem navedla, predlagam, da hčerkici ne dodajate vitaminov, oziroma se o tem posvetujete z izbranim pediatrom.

Danica Rotar Pavlič