vitamin A
Zanima me zakaj se pri nas ne da dobiti vitamina A – samo kot betakaroten? Ali je lahko dodatno jemanje vitamina A škodljivo ? Koliko vitamina A se priporoča na dan -v enotah I.U.? Kaj pa dodajanje vitamina A pri onkoloških bolnikih – kaj menite o tem ? V tujini se ga namreč dobi v prosti prodaji v lekarnah
Spoštovana Mojca,
dodatno jemanje vitamina A je lahko škodljivo. Zlasti pri vitaminih, topnih v maščobi (kamor sodi tudi vitamin A), se pogosto pojavlja hipervitaminoza in se kaže v luščenju kože, motnji v rasti las, pomanjkanju apetita itd. Vitaminski preparati so precej popularni, zlasti pozimi, vendar je dodajanje vitaminov normalni pestri prehrani, kakršno lahko dobimo tudi v Sloveniji, vprašljivo. Poleg tega ima pridobivanje vitaminov iz prehrane, zlasti sadja, vrsto prednosti. Jetra in ribe so izvrstni vir vitamina A; zelenjavni viri provitamin A karotenoidov vključujejo temno zeleno zelenjavo ter barvne sadeže. Pri nas je pomanjkanje vitaminov zelo redko in ga opažamo predvsem zaradi enolične prehrane ali motenj v sintezi in izločanju žolča, saj se vitamin potem težje absorbira; na slabo absorbcijo vplivajo torej vse bolezni, ki prizadenejo absorbcijo maščob. Pomanjkanje vitamina A nastopi pri prehrani, ki je sestavljena pretežno iz riža, žit in koruze, takšna pa je glavna prehrana v deželah v razvoju.
Pomanjkanje cinka lahko vpliva negativno na uporabljanje zalog vitamina A iz jeter kot tudi na sintezo rodopsina v očesu. Na pretvarjanje retinola v retinaldehid vpliva negativno tudi alkohol, saj tekmuje za isti encim – alkoholno ali retinolno dehidrogenazo.
Vitamin A je v strogem pogledu retinol. Vendar so oksidirani presnovki, retinaldehid in retinoična kislina prav tako biološko aktivni. Retinoidi so sintetične molekule, ki so kemično sorodne retinolu. Retinaldehid je oblika vitamina A, ki je kot komponenta rodopsina potrebna za normalni vid, medtem ko je retinoična kislina potrebna za normalno morfogenezo, rast in diferenciacijo celic. Retinoična kislina nima vloge pri vidu in v nasprotju z retinolom ni vpletena v reprodukcjo. Vitamin A igra vlogo pri utilizaciji železa, humoralni imunosti, T celično posredovani imunosti, aktivnosti celic ubijalk in fagocitih.
Jetra vsebujejo približno 90 % zalog vitamina A. Jetra izločajo vitamin A v obliki retinola, ki se veže na dva proteina, kar preprečuje izločanje vitamina A preko ledvic ter omogoča prepoznavo tega kompleksa specifičnim celicam, ki so zadolžene za njegovo presnavljanje. .
Retinoična kislina se veže na določene jedrne receptorje v celici (retinoična kislina je »ligand«), ki delujejo kot transkripcijski faktorji – torej nadzorujejo prepisovanje DNA. V genskem prepisovanju, ki ga posreduje retinoid, sta aktivni dve družini receptorjev (RAR in RXR). Retinoidni receptorji nadzorujejo prepisovanje DNA preko vezave na specifična DNA mesta v tarčnih genih. Receptorji lahko v odgovor na svoje ligande bodisi stimulirajo ali zavrejo izražanje genov. RAR veže all-trans obliko retinoične kisline in 9-cis retinoično kislino, medtem ko RXR veže le 9-cis retinoično kislino. Retinoidni receptorji imajo pomembno vlogo v nadzoru celične delitve in diferenciacije (stopnja specializacije celic za posamezno vlogo, npr. tkivo).
Retinoična kislina je uporabna pri zdravljenju promielocitne levkemije. V tem primeru genska prerazporeditev združi RAR z enim izmed nekaj drugih genov (npr. t(15;17), zaradi česar nastane blokada celične diferenciacije in zato so celice »nezrele«, se pretirano delijo in nastane rak. Zdravljenje z retinoično kislino aktivira RAR, represorski kompleksi disociirajo in vodijo do celične diferenciacije in bolj normalnega deljenja celic.
Retinoična kislina se uporablja tudi pri zdravljenju cističnih aken, ker zavre keratinizacijo, zmanjša izločanje sebuma in verjetno spremeni vnetni odziv. RXR se z družujejo z drugimi jedrnimi receptorji in delujejo kot sonadzorniki genov, odzivnih na retinoide, hormone ščitnice in kalcitrol, verjetno imajo tudi vlogo pri odzivnosti na inuslin.
Komercialno se vitamin A dobi v obliki estrov (npr. acetat, palmitat), saj je v taki obliki bolj stabilen. Betakaroten je prekurzor (predstopnja) vitamina A, kar pomeni, da se vanj v telesu pretvori in zato se mi to ne zdi nič spornega. Krkin preparat AD3 (kapljice) vsebuje tako vitamin A kot D in je namenjen otrokom.
Akutno toksičnost zaradi vitamina A so prvič opazili pri Arktičnih raziskovalcih, ki so pojedli jetra polarnega medveda in je nastopila pri zaužitju 150 mg pri odraslih ali 100 mg pri otrocih. Akutna zastrupljenost se kaže s povečanim intrakratnialnim pritiskom, vrtoglavico, dvojnim vidom, napetimi mečavami pri otrocih, krči in eksfoliativnim dermatitisom, lahko nastopi smrt.
Kronično zastrupitev so opazili pri odraslih, ki zaužijejo 50,000 IU/dan (15 mg/d) vitamina A v času nekaj mesecev in otrocih, ki zaužijejo 20,000 IU/d (6 mg/d). Zastrupitev se kaže kot suha koža, glositis, bruhanje, izpadanje las, bolečine v kosteh, hiperkalcemija, povečanje bezgavk, hiperlipidemija, amenoreja in prizadetost centralnega živčevja s povečanim pritiskom in edemom papile. Nastopi lahko tudi jetrna ciroza s portalno hipertenzijo in demineralizacijo kosti. Če zaužije preveliko količino vitamina A nosečnica, lahko pride do prirojenih napak, spontanih splavov, kraniofacialnih nepravilnosti ploda in bolezni srčne zaklopke. V nosečnosti dnevna doza vitamina A ne sme preseči 10,000 IU (3 mg). Alkoholiki in bolniki z jetrno boleznijo so bolj dojemljivi za zastrupitev z vitaminom A. Tudi komercialni retinoidni derivati so toksični, vključno s 13-cis-retinoično kislino, ki so jo povezali z defekti pri novorojenčkih. Zato naj ženske, ki jemljejo to kislino, uporabljajo kotracepcijo vsaj še eno leto, po možnosti pa še dlje. Visoke doze karotenoidov pa ne povzročijo toskičnih simptomov.
Google pravi
http://www.lekarnar.com/izdelki/marifit-omegavit-100-kapsul
Uporaba:
Priporočena dnevna količina za odraslo osebo je 1 do 3 kapsule na dan. Najbolje je, da se kapsula vzame med jedjo z nekaj tekočine.
Vsebnost:
1 mehka kapsula (%PDV) 3 mehke kapsule (%PDV)
Ribje olje 1000 mg 3000 mg
Vseh omega-3 maščobnih kislin 550 mg 1650 mg
-eikozapentaenojska kislina (EPK) 280 mg 840 mg
-dokozaheksaenojska kislina (DHK) 180 mg 540 mg
Vitamin E 6,7 mg (10 i. e.) 56% 20,1 mg (30 i. e.) 168%
PDV – odstotek priporočene dnevne vrednosti
Torej ena kapsula pokrije 56 %, 2 pa 112 % dnevne vrednosti vitamina E, kar ni panike