Zdravo,

zanima me vaše mnenje, komentar, stališče, do vikanja v pogovorih, ko ste s sogovorcem skoraj iste starosti, vendar naj bi med vama tekel “vljuden uraden” pogovor. Kdaj in če sploh, je primerno, da se lahko uporabi tikanje?
Če sem konkreten, pristaneš v bolnišnici kot pacient, na drugi strani med.sestra, oba sta iste starosti, spadata v mlajšo generacijo (pod 30 let). Ne govorim o nekih kontrolnih pregledih, ampak npr, da ostaneš na oddelku, nekaj dni, pogovor nanese tudi na privat življenje, je primerno da predlagaš oz. začneš tikat? Še enkrat, govorim izrecno za enake generacije in predvsem mlajše generacije, ki smo bolj na “ti”…
Če morda, grem še bolj v skrajnost si študent, osebje te tika, je primerno, da do osebja mlajših generacij nastopaš s “ti”?

Ali obratno, zopet naša mlajša generacija, stopiš v trgovino, kjer že od osebja začutiš, da ne ve ali bi pristopil s ti ali vi? Na koncu vseeno uporabi vljudno varianto in vika.

Upam, da me razumete kaj želim povedat. In preden me napadete, ne nimam problemov biti vljuden in vikati. Do starejših ljudi in do ljudi, do katerih vem da vlada neka distanca mi je vljudnost in vikanje samoumevna. Pa vendar se mi dogaja, da dosti mladih generacij (npr, do 30 let) ne ve ali bi do mene pristopila z vi ali z ti. Govorim zgolj o vsakdanjih lokacijah trgovine, servisi, tudi bolnišnice, ko ostaneš tam za nekaj dni. Če vam pomaga, sem 20 letni študent.

Vljudnež pozdravljen!

Če je sogovornik v nadrejenem položaju vikaš ne glede na starost.
Na oddelku s sestro je pa tako, da bo ona sigurno rekla, da ne vikat če tako želi, če pa ti tega ne reče pa mislim, da moraš vikati.
V trgovini pa bi se moralo vikati stranke ne glede na starost (otrok ravno ne). Če te trgovec tika pa se ne poznata s tem izkazuje nespoštovanje, tudi ti moraš vikat nazaj, razen če se poznata tudi privat.

Tudi meni to vikanje in tikanje deluje problematično. Naučena sem bila, da moram vikat vse od cca. 20 let navzgor. Ko si otrok, to gre. Ampak, ko si pa v teh letih pa se stvar zakomplicira.
Jaz sem zdaj že 35 pa pogosto pridem v trgovino, prvič, pa me prodajalci tikajo, če so nekje mojih let pa tudi starejši prodajalci pogosto tikajo. Podobno je recimo v lokalih. V takih primerih, če je ta oseba istih let kot jaz, tikam. Če je pa starejša oseba pa vikam.
Če pa ne vem kaj bi, pa se poskusim izognit vikanju/tikanju in počakat, da sogovornik uporabi eno ali drugo.
S tem, da starejše (recimo več kot 40, 45 let) vedno vikam, razen, če rečejo, da naj jih tikam.
Se mi je pa že zgodilo, da me sošolka iz OŠ, recimo 1. razreda, potem se nisva več videli, vikala. In sploh vsa uradna nastopala, tako, da se mi je zdelo vse malo mimo. Mi je bilo potem žal, da je nisem pvoedala kaj si mislim o njenem vikanju. To je pa bedno no. Sploh, ker ni šlo za neko uradno zadevo.