Vid pri novorojenčku
Spoštovani,
imam 14 dni starega dojenčka. Zanima me, kako se da preveriti, če je z njegovim vidom vse v redu – v porodnišnici ni nihče izrazil kake bojazni, je pa res, da je večinoma spal in res le redko odprl oči. Zdaj je stara mama opozorila, da se ji zdi, da fantek nekoliko ‘čudno’ gleda; v bistvu res skorajda nikoli ne umiri oči na npr. mojem obrazu, pač pa gleda ponavadi mimo, še najraje nekako niže, pri čemer se pogosto pokaže del beločnice, sem ter tja tudi škili, kar je normalno, kot sem prebrala. Me pa res nekoliko skrbi, ker ne sledi npr. prstu, ne odziva se (posebno) na živobarvne igračke, bolj gleda mimo njih ali pa jih s pogledom zgolj oplazi. Naj povem, da se na svetlobo zelo odziva – nakremži ob nekoliko svetlejši dnevni svetlobi, ob soncu še bolj.
Morebiti je skrb dejansko povsem odveč, ker je fantek vendarle star šele dva tedna, a ko berem, da naj bi se novorojenčki odzivali na izrazite geometrijske vzorce rdeče, bele ali črne barve ali nasploh na obraze, moj pa se (še) ne, me res nekoliko stisne …
Hvala vam za čimprejšnji odgovor!
(PS: Vprašanje sem zastavila tudi na forumu ‘Otroci s posebnimi potrebami’, ker nisem povsem dobro vedela, kam omenjeno vprašanje spada. Hvala za razumevanje.)
Spoštovana,
tudi jaz sem z zanimanjem brala prispevke o novorojenčkih, ki so “prepoznavali” barve, ločili različne oblike in sledili s pogledom obrazom… Pri večini objav v poljudnih revijah (pa s tem ne mislim nič omalovažujočega o teh prispevkih) ni bil natančno naveden niti vir, niti starost otrok, niti namen testiranja. Zato jih ne bi jemala kot standard, kaj vse bi moral novorojenček že znati.
Novorojenčki so zaradi nezrelosti zrkla zelo kratkovidni, zaradi nezrelosti vidnih centrov v možganski skorji se šele “učijo”, kaj naj bi videli. In imajo težave pri združevanju slik iz dveh očes v eno samo, zato tudi škilijo. Še zlasti v obdobju, ko padajo v spanec – tedaj gledajo tudi “z belim”.
Ocenjevanje vida pri novorojenčku je običajno res omejeno le na njegov odziv na močnejšo svetlobo, ocenjujemo lahko tudi odzive zenic ter odsev očesnega ozadja. Le v izjemnih primerih, zlasti ko je podan sum na kakšne prirojene nepravilnosti, se opravijo še kakšne dodatne preiskave, ki pa jih določi specialist oftalmolog.
To, kar zahtevate vi (oziroma stara mama), pa bo vaš sinko zmogel čez slab mesec – takrat ga začno zanimati zlasti obrazi, žive barve, ki jim sledi, se jim (še vedno “škilasto”) nasmehne. In če bo takrat še kaj motečega, svojo skrb omenite pediatru pri pregledu. Zaenkrat pa naj vas nič ne stiska okrog srca zaradi skrbi, ampak le zaradi bližajoče se pomladi.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni!
Imam mesec dni starega dojenčka. Zanima me ali lahko sonce, ki sije dojenčku direktno na obraz povzroči trajne posledice na vidu. Popoldne sem namreč položila fantka v voziček (košarica je imela spuščeno streho), voziček pa obrnila proti oknu. Fantek je bil buden in gledal proti oknu. Ker je bil miren sem izkoristila, da sem opravila še nekaj gospodinjskih opravil. Ko sem stopila k njemu, da bi preverila kako je, sem opazila, da se je sonce spustilo tako, da je začelo sijati skozi okno naravnost njemu na obraz (bilo je približno ob 15h). Fantek je takrat sicer spal, vendar je bil obrnjen tako, da če bi odprl oči, bi pogledal naravnost v sonce. Jaz sem bila v sosednji sobi približno pol ure, zato težko rečem koliko časa je bil direktno pod soncem. Kot sem omenila je bil sprva buden, ko sem ga dobila na soncu pa je že spal. A velikokrat med spanjem ima malenkost odprte oči (vidim roženico, včasih celo njegovo zenico). Skrbi me, da je prišlo do okvare vida, ker mu je sonce sijalo na malenkost odprte oči. Skrbi me tudi, da mu je sonce začelo sijati na oči še preden je zaspal in je imel torej oči popolnoma odprte. Kakšno je vaše mnenje?
Ob tej priliki bi še vprašala kako vpliva na razvoj oči bliskavica, ki se sproži pri fotografiranju? Midva z možem bliskavice na dojenčku raje ne uporabljava, ji je bil pa nekajkrat izpostavljen (približno 5x), ko ga je slikal tast. Zanima me do kdaj (do katere starosti) je smiselno, da se bliskavici izogibamo, če sploh?
Najlepša hvala za odgovor in lep pozdrav,
Pika
Draga Pika,
zagotavljam vam, da fantu ne bo prav nič hudega in zaradi malo sončka, ki mu je sijalo v oči, ne bo prav nič slabše videl. Narava je predvidela kup zaščitnih mehanizmov, od mežikanja ob močnem soncu, ožanja očesne reže (zapiranja vek – da pride manj svetlobe), ožanja zenice (zoži snop svetlobe na mrežnici, kot zaslonka pri fotoaparatu), mrežnico ščiti tudi kup plasti pred njo – veznica, roženica, leča, steklovina… In še plast solz, ki se pospešeno izločajo ob močni svetlobi.
Nekaj podobnega velja za bliskavico – če se nam močno zablešči, bomo res nekaj časa (sekund – minut) slabše videli, ker bodo še aktivni zaščitni mehanizmi, ki varujejo mrežnico pred preobiljem impulzov. Trajnih posledic pa ni in ne bo.
Drži pa, da zlasti fotografi bliskavice pogosto odsvetujejo – predvsem iz umetniških razlogov, kadar fotoaparat nima možnosti “brisanja” rdečega odseva (ki je samo znak prosojnosti vidnih medijev, da torej otrok – dojenček nima sive mrene, kar pa je ne nazadnje tudi koristen podatek :)))
Živite čim bolj naravno in brez skrbi – ob močnem poletnem soncu pa odraščajočemu dojenčku lahko nataknete tudi temna očalca, vam bo hvaležen, saj bo lažje opazoval okolico.
Lep pozdrav,
Dojenčki v tej starosti predmete opazujejo le, kadar so dovolj blizu (zaradi kratkosti zrkla so v tem obdobju kratkovidni), če so predmeti živih barv (ali podobni obrazu mame) in pod pogojem, da so živahni in budni. Zaspanemu, ravnokar “najedenemu” dojenčku lahko mahate pred očmi z vsem možnim, pa ne bo pokazal zanimanja.
Zato verjamem, da je z vidom vašega otroka vse tako, kot mora biti. Še posebej, če se že nasmeji (kar sicer ni čisto jasno, ali da ali ne – glede na vaše pisanje).
Vsekakor pa je prvi, ki lahko objektivneje preveri vid vašega dojenčka vsaj na osnoven način, vaš pediater – in ob kakršnem koli pomisleku vas bo ta poslal k oftalmologu.
V vmesnem času pa morda slikajte dojenčka v budnem stanju (ko vas gleda) s fotoaparatom ali telefonom (seveda morate izključiti korekcijo “rdečih” zenic). In na ta način lahko preverite, da v predelu zenice ni “belega” odseva, ki bi lahko kazal na kakšno motnjavo v očesnih medijih, zlasti leče. Le to je namreč težava, ki jo je treba hitro prepoznati in ukrepati, vse ostalo lahko čaka…
Pozdrav in vse lepo,
Najlepsa hvala za odgovor!
Imeli smo pregled pri okolistu in je pogledal ocke in ozadje ock je vse okej! Nerazumejo pa zakaj se zenice ne odzivajo na svetlobo ko pa se odzovejo pa zelo pocasi in malo! Zdaj so naju napotili k drugemu specialistu ce se tam nebojo mogli razbrat kaj bo pa bomo morali v ljubljano na ocesno kliniko 🙂 nerazumem zakaj se ne odzivajo je mogoce da se se ni popolnoma razvil?
Zenične reakcije (kako se zenici zožita na osvetlitev) preverjamo kot del pregleda delovanja živčevja, zlasti v primeru kakšne poškodbe, krvavitve ipd. Zelo malo imajo skupnega s težavami, ki jih opisujete vi.
Poleg tega je ocena subjektivna – če je otrok že itak na svetlobi, sta zenici že ožji in jih dodatna osvetlitev ne bo zožila. Zato me to, kar ste zapisali, ne skrbi – in če vas bodo “za vsak slučaj” poslali še na višjo raven obravnave, ne bo prav nikomur škodilo. Tudi če gre samo za to, da boste vi pomirjeni.
Lep pozdrav,
Spoštovani,
imam 2 meseca starega dojenčka. Včeraj in danes sem prvič opazila, da dojenček zares poškili tako, da ko pogleda dojko ima obe zrkli v notranjih kotih oči ob nosu. Enako se mi je zgodilo, ko je pogledal stekleničko, ki sem mu jo med hranjenjem (ko je bil sicer on še lačen) odmaknila, da bi prišel do malo zraka.
Zato me zanima, do kdaj (do katerega meseca) je lahko “normalno”, da dojenčki občasno tako pogledajo oz. kako naj “reagiram”, ko on to naredi? Morebiti kakšen nasvet, kako se temu izogniti?
Hvala za vaš odgovor in lep pozdrav!
Novorojenčki škilijo lahko celo do starosti 12 mesecev – šele takrat je vidna možganska toliko zrela, da uspejo sestaviti sliko iz obeh oči v eno in sinhronizirati skladno gibanje zrkel. V tem primeru lahko eno oko očasno malo “odplava”, praviloma se škiljenje navzven – navznoter, levo – desno oko izmenjuje.
To, kar opisujete vi, pa delamo tudi odrasli – ob pogledu na blizu se zrkli pomakneta navznoter (konvergentno škiljenje, strabizem), da uspemo izostriti sliko (recite npr. vašemu partnerju, naj pogleda konico svojega nosu, pa boste to škiljenje opazili :-)).
Če se želite temu “naravnemu” pojavu izogniti, poskrbite, da bo predmet zanimanja od nosa vašega dojenčka odmaknjen vsaj 30 cm …
Pozdrav,
Spoštovani,
Pišem Vam ker me zelo skrbi, da je pri moji hčerkici ki bo čez teden dni stara 4 mesece kaj poškodovan vid, kajti prijateljica je bila na obisku in jo je od blizu slikala z bliskavico. Sicer je imela hčerkica zaprte oči, je ravno malo zaspala, ko jo je slikala, pa me vseeno skrbi da ji ni kaj poškodovalo vid. Sicer sem potem takoj ko se je zbudila preverila če vidi, če sledi igračko z uckami ko igračko premikam in je lepo gledala in sledila igračko in obračala glavico in vse.
Se da se kako drugače preveriti ali imajo dojenčki kaj poškodovan vid zaradi bliskavice?
Sem prvič mami in sem zelo zaskrbljena, da ji ni bliskavica poškodovala kaj vid.
Lepo vas prosim za čimprejšnjo povratno informacijo.
Že v naprej se vam najlepše zahvaljujem za vas odgovor, čas in pomoc ter vas lepo pozdravljam,
Zaskrbljena mami.
Skrb, ki jo navajate, je pri “svežih” mamah kar pogosta. vendar nima prav nobene osnove – pri bliskavici gre res za izjemno kratko izpostavljenost močnejši svetlobi (ne pa kakšni drugi energiji, ki bi “toplotno” ali s kakšnimi drugimi “žarki” poškodovala mrežnico). Poleg tega dojenčki praviloma ne gledajo žariščno na bliskavico, ampak jih “zadane” pod kotom, pogosto imajo oči tudi zaprte.
Pravzaprav je bilo včasih slikanje z bliskavico, ko so imeli dojenčki na fotografiji rdeče zenice, odličen diagnostični postopek za izključevanje sive mrene… Danes to preverjamo s presvetlitvijo očesnih medijev v porodnišnici – ko tudi (brez škode za novorojenčkov vid) presvetlimo očesne medije z močno svetlobo. Preko zenice in ob odprtih očeh.
Upam le, da prijateljice zaradi fotkanja niste preveč nadirali… In seveda da fotkanje ni bilo namenjeno objavi fotografije vaše hčerke na prijateljičinem fb ali twitter profilu :-).
Lep pozdrav,
jaz imam doma hcerko staro mesec dni. Veliko sem brala o tem, da naj bi dojencki ze skoraj od rojstva najraje opazovali obraz svoje matere. Proti koncu prvega meseca pa se tudi nasmejali itd..
mene pa zelo skrbi, ker me ne gleda, ne ustvarja ocesnega pogleda ampak tudi obraza ne zeli gledati.
Obcasbo mi uspe pridobiti njeni pozornost in zadrzati ocesni stik, samo vecinoma ko se postavim pred njo, pogleda kot da bi se ustrasila in umakne pogled.
crno-bele igrace in slikovnice pa gleda in jim tudi obcasno sledi.
Bi me moralo skrbeti? Pediatrinja je to skrb preslisala… do kdaj ‘ima čas’ zaceti z ustvarjanjem vizualnega kontakta
na zvoke se odziva vendar ne obraca glave vedno v smeri zvoka se pa ustrasi odreagira z refleksom ali se umiri
Vse kar opisujete, je povsem NORMALNO za eno-mesečnega dojenčka. Socialni nasmeh, zlasti pa “fiksacija” pogleda pride pri polovici okrog 6 tedna, pri polovici pa celo kasneje. Drži pa, da belo-črne kombinacije spodbujajo razvoj vida (vidne možganske skorje) in jih res “opazujejo” že naši nedonošenčki. En enako velja za vaša opazovanja glede sluha.
Samo opomba: “novorojenčki”, ki se v filmih takoj po rojstvu nasmehnejo svojim mamam (ali celo očkom), so praviloma več kot 2 meseca stari “igralci” 🙂 Ta “pravi” so modri, zmečkani, zaspani ali pa se na vse pretege “derejo”, prav nič “filmsko lepega” ni videti za zunanje opazovalce. Staršem pa so seveda nalepši.
Lep pozdrav, se torej lahko beremo čez nekaj tednov… Ko vas bo skrbelo kaj novega.