Vgradne omare – drsna vrata iz stekla
Pozdravljeni,
imam vprašanje glede drsnih vrat pri vgradnih omarah.
V izdelavo bi rada dala dve gradnji omari z drsnimi vrati, ki so vsa iz stekla.
Pri ponudbah sem doslej naletela na tri sisteme profilov za drsna vrata: Raumplus, Noteborn in izdelek, kjer profile ne pritrdimo na tla/strop ampak bočno na podstavek okvirja omare.
Ker nimam nikakršne povratne informacije o dejanski kakovosti predvsem prvih dveh sistemov profilov, vas prosim za izkušnje.
Poleg tega me zanima, če kdo ve, kako je s stabilnostjo stekla. Želela bi vzeti navadno kaljeno steklo z barvno folijo. Vsako krilo bo merilo v širino od 90 do 105 cm in v višino 260 cm.
Mnenja glede stabilnosti so si zelo različna. Eni trdijo, da je treba steklo glede na višino vsaj dvakrat prerezati in ga spojiti z vmesnimi letvicami, da bo tako bolj stabilno, drugi pravijo, da vsako rezanje naredi steklo nestabilno itn.
O dvojnem steklu ne razmišljam, zato me zanimajo res le te opcije.
Hvala za nasvete,
Sade
Pozdravljena,
In koliko si zato pripravljena plačati?
Glede na samo izvedbo z alu profili in vodili ter barvno kaljeno steklo bo zadeva kar draga. KER FOLIJA JE ZELO SLABA REŠITEV-mehurčki, gube,stiki…ker folija v tako velikem kosu mogoče ne obstaja
Koliko se gibljejo cene? Če si že kje vprašala?
To me zanima ker sem mizar in tudi sam izdelujem omare z drsnimi vrati …
poleg cene pa še moraš upoštevati; kakšno oziroma kako veliko peč imajo za kaljenje stekla to se pravi, če je sploh možno imeti tako velika vrata.
Sama teža vrat oziroma stekla in alu profilov
Debelina stekla, ki gre v sam profil zaradi stabilnosti, če je pretanko se bo preveč gibalo, če je predebelo pa bo težko…
V primeru da je vodilo pritrjeno na sam obod omare mora biti že sama omara grajena namensko za takšna vodila, ker v večini primerov ni možno kar na neko omaro pritrjevati drsnih vrat…
V primeru da pride do nenatančnosti mer stekla GA NI MOČ VEČ OBDELOVATI_ REZATI če bi bilo preveliko to se pravi da ga lahko vržež stran.
In se še bi našlo kaj na kaj treba paziti.
Tukaj pa sem še našel nekaj o samem steklu ( iz interneta) mogoče bo koga zanimalo.
Javi kako boš zadevo uredila lahko tudi na e-mail. Če ti ni pretežko.
lp jim
Steklo je trdna, brezbarvna ali barvna prozorna snov z značilnim »steklastim« leskom. Odporno je proti zraku, vodi in jedkim kemikalijam. Ima majhen razteznostni koeficient in lomni količnik svetlobe, kar je pomembno za optično in kristalno steklo. Tudi trdota stekla je pomembna lastnost in se razvršča v stopnje kot pri jeklu. Vse omenjene in še druge lastnosti stekla pa so odvisne od njegove kemijske sestave in obdelave. V kemičnem smislu je steklo trdna amorfna talina zmesi nekaterih oksidov (SiO, CaO, NaO). V fizikalnem smislu pa je steklo pohlajena talina, ki nima določenega tališča; s segrevanjem se postopoma omehča in se pri višjih temperaturah raztali. V tej fazi steklo oblikujemo. Sledi postopno ohlajevanje steklene taline, pri čemer narašča viskoznost. Ohlajevanje je namreč tako počasno, da steklena snov ne more kristalizirati, zato je steklo v trdnem stanju kot zmes oksidov v amorfni obliki.
Fizikalne in kemične lastnosti :
Gostota
Gostota za steklo je prikazana v tabeli 1, kjer je vidna razlika med natrijevim, svinčevim in optičnim steklom.
Vrsta stekla Specifična teža
Natrijevo in kalijevo 2500 kg/m3
Svinčevo 2700 – 2900 kg/m3
optično 6000 kg/m3
Tališče
Je odvisno od od vsebovanih komponent. Pri segrevanju prehaja preko faze mehčanja (med 500-1500°C) v fazo tekočega stanja. Območje taljenja je med 1200-1500°C. Manjše kot je območje mehčanja, bolj je steklo težko taljivo in težja je njegova obdelava.
Trdnost
Trdnost stekla, ki je lahko tlačna, natezna in trdnost za steklena vlakna je prikazan v tabeli 2.
Trdnost stekla
Tlačna trdnost 500 – 2000 N/mm2
Natezna trdnost 900 N/mm2
Trdnost za vlakna 2000 – 5000 N/mm2
Trdota
Po Moshovi lestvici znaša trdota stekla 6. Steklo razita kaljeno jeklo in kremen, režemo pa ga s korundom, diamantom, karborundom in s karbidno trdino (widia). Svinčevo steklo je splošno mehkejše kot natrijevo, z dodatkom berilija pa se njegova trdota zelo poveča.
Temperaturna razteznost stekla
Linearni ali toplotni raztezek za steklo znaša:
– 9010 cm/°C za okensko steklo
– 3210 cm/°C za laboratorijsko steklo
– 510 cm/°C za kremenčevo steklo
Temperaturna odpornost stekla
Je sposobnost prenašanja naglih sprememb, ne da bi steklen izdelek pri tem počil. Odpornost je odvisna od temperaturne razteznosti, natezne trdnosti, toplotne prevodnosti in notranjih napetosti. Pri hitrem ohlajanju se namreč površina stekla hitreje ohladi kot pa notranjost stekla, pri segrevanju pa se hitreje segreje površinski sloj. Ker je tlačna trdnost v povprečju večja od natezne, počijo stekleni izdelki pri naglem ohlajevanju že pri padcu temperature za 60°C, medtem ko prenesejo pri segrevanju diferenčni skok do 450°C.
Površinska napetost stekla
Je štirikrat večja od površinske napetosti vode. Ta vpliva na odstranjevanje plinskih mehurčkov iz taline, s tem pa neposredno tudi na homogenizacijo steklene mase.
Optične lastnosti stekla
So odvisne od mešanice steklene mase in izgleda površine stekla. Najvažnejša optična lastnost je prozornost. Okensko steklo prepušča le 80-90% svetlobe, ostalo steklo pa absorbira ali odbija svetlobo. Lom svetlobe izrazimo pri okenskem steklu z lomnim količnikom n = 1,25. Zviša ga dodatek titanovega, svinčevega, barijevega, cinkovega in bizmutovega oksida. Steklo prepušča vse vrste žarkov med 320-800 mm valovne dolžine, znatno manj pa UV žarke, ki jih spreminja v dolgovalovne toplotne žarke.
Elektroprevodnost in odpornost proti kemijskim vplivom
Steklo je slab elektroprevodnik, zato pa dober elektroizolacijski material. Zelo je odporno proti kislinam, lugom in maščobam. Topljivo je le v velikih HF. To lastnost izkoriščamo pri jedkanju.
Surovine
Iz sestavine posameznih vrst stekel je razvidno, da za njihovo proizvodnjo uporabljamo različne surovine. Te lahko delimo v osnovne, ki vstopajo v sestavo stekla, in v pomožne, ki se uporabljajo za bistrenje, motnitev in barvanje stekla.
Osnovne surovine
Za proizvodnjo navadnih vrst stekla uporabljamo kremenčev pesek, apnenec, sodo, natrijev sulfat, živec, mini, boksit. Surovine morajo biti čim čistejše. Dodajamo pa še steklenski zdrob (črepinje), ki ga zbirajo kot odpadek.
Pomožna sredstva
Sredstva za razbarvanje in bistrenje
Dodajamo jih, da bi iz steklene mase odstranili nečistoče, ki povzročajo obarvanost in motnost taline.
Sredstva za barvanje
Dodajamo jih, če želimo dobiti barvano steklo, ki pa mora ostati prozorno. Nekatera barvila za steklo so železovi oksidi (zelena,rumena), kremenovi oksidi (škrlatno rdeča, rumena), kobaltovi oksidi (modra, rdeča, zelena), manganovi oksidi (vijoličasta in rjava).
Sredstva za motnitev
Sredstvi za motnitev sta predvsem kositrov oksid in cinkov oksid. Dodajamo ju v talino, da dobimo mlečno steklo. Motnimo lahko tudi že končni izdelek, bodisi na kemični način HF ali na mehanski način z razprševanjem drobnega kremenčevega peska.
Postopek pridobivanja in proizvodnje stekla
Proizvodnja stekla poteka po naslednjih stopnjah:
– priprava in taljenje surovine
– oblikovanje
– končna obdelava
Priprava in taljenje surovin
Surovine, ki vstopajo v sestavo steklene zmesi, najprej zmeljemo v droben prah. Sledi tehtanje surovin glede na želeno vrsto stekel. Nato surovino zmešamo, da dobimo čimbolj homogeno zmes. Tako pripravljeno surovino vstavimo v peč. Za pripravo steklene taline obstaja več vrst peči, od katerih sta najpomembnejši peč z lonci in kadna peč. Prva je sestavljena iz več šamotnih posod in služi za taljenje manjših količin in različnih, predvsem kvalitetnejših vrst stekel. Kadna peč sprejme večje količine steklene taline (300-1200 kg), kar ustreza množični proizvodnji. Potrebna talilna temperatura je 1300-1500°C. Stekleno talino najprej oblikujemo v končne izdelke.
Oblikovanje steklenih izdelkov
Stekleno talino lahko obdelujemo na več načinov:
– z vpihovanjem
– s stiskanjem
– z valjanjem in z vlečenjem
Vpihovanje
Je postopek oblikovanja votlih predmetov. Ročno vpihovanje poteka s t.i. steklarsko pipo, ki je v bistvu cev, s katero delavec zajema iz peči nekaj steklene taline, ki jo z vpihovanjem in vrtenjem v kalupu spravi v želeno obliko. Ta način proizvodnje je še vedno primeren za oblikovanje posameznih ali posebnih votlih izdelkov. Za izdelke množične proizvodnje, kot so steklenice, žarnice in podobno, pa uporabljamo avtomatizirane stroje.
Valjanje
Po tem postopku izdelujemo predvsem debelejše ravno steklo(izložbeno). Stekleno talino vlivamo na kovinsko mizo. Debelino steklene plošče določa višina roba mize. Ko se razlije steklena talina po mizi, jo valjamo z težkimi valji. Nato ploščo počasi ohlajamo. Če uporabljamo gravirano kovinsko ploščo in valj, nastane ornamentno steklo. Kadar pa položimo na mizo mrežo in jo zalijemo s stekleni talino, dobimo armirano steklo, ki je posebno odporno in ga uporabljamo v gradbeništvu. Zelo gladko, ravno okensko steklo izdelujemo po naslednjem postopku: Staljena steklenina teče oz komore na gladino staljenega kositra v kadi. Zgornjo stran stekla gladijo plinski gorilniki. V komori se steklo ohladi in skali. Pri oblikovanju se hitro ohlaja. Zato nastajajo v njem notranje napetosti, ki povzročajo, da takšno steklo samo od sebe poči. Potem se dajo vsi izdelki ponovno v peč, kjer jih močno segrejejo, nato pa zelo počasi ohlajajo.
Vlečenje
Je najprimernejši postopek za oblikovanje ravnega stekla. Stroj z vertikalnim vlečenjem deluje na način, da skozi posebno šamotno šobo, ki je nameščena v stekleni talini, izvlečemo stekleni trak v višino, kjer ga sistem azbestnih valjčnih parov vodi v hladilni stolp. Hlajenje steklenega traku poteka zelo previdno in postopoma pri točno predpisanih temperaturah in hitrostih, sicer bi trak popokal. Na izstopni strani stroja odreže avtomatska rezilna naprava stekleni trak v plošče želenih dimenzij. Znan je še horizontali način vlečenja.
Stiskanje
Je postopek, po katerem vlivamo stekleno talino v kovinski kalup, ki ga prej premažemo z voskom, nakar stiskamo talino z železnim jedrom primerne oblike. Ker je postopek zelo enostaven, ga uporabljamo za izdelavo predmetov široke potrošnje: za pepelnike, skodelice, zidake, strešnike.
Oblikovanje cevi
Lahko poteka ročno, vendar danes prevladuje avtomatizirana proizvodnja. Iz koritaste peči priteka raztaljeno steklo na koničast šamotni valj, ki se počasi vrti, nastala steklena prevleka pa se spušča prot kraju valja. Skozi os valja vpihujejo zrak, pri čemer nastaja cev, ki se v času 2-4 minut tako strdi, da obdrži svoj premer. Cev izhaja iz peči preko azbestnih valjev do naprave za rezanje in razvrščanje.
Končna obdelava steklenih izdelkov
Preden izdelke uporabimo, jim moramo odstraniti ostre robove in z brušenjem izravnati hrapave površine. Nadaljnje plemenitenje stekla je le okrasnega značaja in obstaja v brušenju, graviranju, glajenju, motnitvi in slikanju.
Delitev stekel
Steklo lahko razdelimo v tri skupine, in sicer:
• Po sestavi
• Po načinu proizvodnje
• Po namenu
Po sestavi:
• Natrijevo steklo
Je izdelano iz kremenjaka, sode in apnenca. Natrijevo steklo je trdo, obstojno in lahko taljivo. Je najcenejše in ga zato največ uporabljamo za ravno in votlo steklo.
• Kalijevo steklo
Dobimo ga iz kremenjaka, pepelike in apnenca. To steklo je mehkejše kot natrijevo, in težko taljivo in ga zato uporabljamo za izdelovanje predmetov, ki morajo vzdržati višje temperature. Natrijevo in kalijevo steklo lahko mešamo in tako dobimo steklo, ki ima delne lastnosti obeh vrst stekla.
• Svinčevo steklo
Je izdelano iz kremenjaka, pepelike in svinčevega oksida. Dobro lomi svetlobo, se dobro brusi in gladi ter ga zato uporabljamo za izdelavo optičnega in brušenega stekla.
• Barvno steklo
Dobimo ga tako, da dodajamo stekleni masi posebne, predvsem kovinske okside /za rdečo barvo Cu2O, za modro barvo CoO in za vijolično bravo MnO)
• Mlečno in opalno steklo
Dobimo ga z dodatkom kostnega pepela, kriolita, ZnO, SnO2. Motno steklo nastane tako, da nabrizgamo površino steklenega predmeta s curkom finega kremenčevega peska po močnim pritiskom.
• Jensko steklo
Ima zelo majhen koeficient toplotne prevodnosti. Zato ni občutljivo proti hitrim temperaturnim spremembam.
• Varnostno steklo
Uporablaj se predvsem v avtomobilski in letalski industriji. Najbolj razširjeni sta naslednji dve vrsti:
– tripleks steklo sestoji iz treh delov, in sicer iz dveh plasti stekla in vmesne plasti celuloida. Uporabljajo ga za vetrobrane pri avtomobilih.
– Kaljeno steklo nastane tako, da stekleno ploščo segrejejo, ki s tem postane mehka, nato pa jo na obeh straneh s stisnjenim zrakom hitro ohladijo. Steklo ostane zelo trdo in odporno, če pa se zdrobi, se zdrobi v zelo majhne koščke.
• Kremenovo steklo
Je narejeno iz čistega kremena. Ima najmanjši koeficient toplotne prevodnosti. Je zelo drgao in prepušča v nasprotju z drugimi stekli tudi UV žarke. Uporabljamo ga v medicinske in laboratorijske namene.
• Umetno steklo
Najbolj poznano je pleksi steklo. Dobimo ga v obliki plošč, ki so popolnoma prozorne. Je zelo lahko in ga uporabljamo za okna, cevovode, v kemični in živilski industriji.
• Optično steklo
Zgodovina optike se dejansko začenja s tem, ko so znanstveniki odkrili način, kako z majhnimi primesmi drugih snovi navadnemu steklu povečamo lomni količnik.
• Vodno steklo
Dobimo ga iz kremenovega peska in sode ali pepelike. V vodi se topi in ga uporabljamo kot dodatek k apnu, malti in betonu. Z dodatkom vodnega stekla zaščitimo ta veziva proti vlagi. Uporabljamo ga tudi za premazovanje lesa in tkanine zaradi zaščite pred ognjem.
• Kristalno steklo
Odlikujejo ga teža, lesk, bistrost ter izjemna sposobnosz razprševanja svetlobe. Iznjega izdelujejo okrasne steklene izdelke, ki jih z ročnim brušenjem še oplemenitijo.
• Steklena volna
Dobimo jo, če razpihamo curek staljenega stekla z vodno paro. Je zelo dobro izolirno sredstvo proti toploti in zraku.
• Steklena pena
Dobimo jo z vpihovanjem zraka v staljeno steklo. Pri tem dobimo peno, podobno milnici. Je zelo lahka in zelo dobro izolacijsko sredstvo.
Po načinu proizvodnje
– ravno steklo
je steklo, ki ga oblikujemo z vlečenjem in ulivanjem (okensko, zrcalno, izložbeno, avtomobilsko steklo in drugo)
– votlo steklo
je steklo, ki ga oblikujemo s pihanjem in stiskanjem. To je embalažno, brušeno, razsvetljevalno steklo.
Pozdravljen,
hvala za odgovor. Sama izvedba drsnih vrat mislim, da ni vprašljiva, saj so profili prilagojeni različnim debelinam stekla. Bolj me je zanimala sama kakovost sistema drsnih vrat, torej, ali lepo drsija, se lahko kaj zatika pri koleščkih in tako naprej. Seveda vsi pravijo, da je Raumplus najboljši, verjetno tudi je, a bi bila vesela pohvale s strani kakšne nevtralne osebe, ki tega izdelka ne trži.
Zanimiv je na primer podatek, da imata podjetja MMP in Venge, ki sta oba direktna uvoznika profilov Raumplus skrajno različne cene, razlika je stoprocentna. Jutri bom obiskala podjetje MMP, da vidim, kje tiči zajec, da so njihovi profili toliko dražji od tistih pri podjetju Venge. Zakaj potem ne grem k Venge, je že druga zgodba.
Glede cene pa takole, vem, da so take omare drage. Rada bi seveda dala čim manj, zaželjena bi bila cena okoli 250.000 Sit po omari, predračuni pa so bili doslej tudi do 420.000 po omari, predvsem zaradi vrat in tu je, toliko sem doslej že preštudirala res nekaj hudo narobe.
Lp
Sade
Mal si poglejte spletno stran tega nemškega proizvajalca. Najdeš tudi drsna vrata.
http://www.studiobecker.com/products_wardrobes_doorsystem6.htm
kot arhitektka imam kar dosti izkusenj z drsnimi vrati, tudi z Raumplus. seveda to niso vrhunska drsna vrata, ker zahtevajo profile v tleh, ampak so po moji oceni zelo dober izdelek, ce upostevam razmerja cena/kvaliteta.
zakaj ima MMP visjo ceno od Wenge, ne vem… si prepricana, da so v obeh ponudbah enaki profili (obstaja jih vec vrst) in enako steklo s folijo? steklo s folijo je eno najdrazjih polnil, kar jih obstaja.
vmesna precka je pri visini 260 skoraj nujna, sicer se posameznih kril ne da vec razstaviti, kar pa je zelo nerodno.
pri foliji vrata ob dobavi dobro, preglej, da ni mehurckov (vcasih so) in jih, ce je kak mehurcek, reklamiraj, da bi mehurcki nastali kasneje, se nisem videla.
Hvala Špeli in Pepu za odgovor,
oba podjetja, MMP in Venge sta neposredna uvoznika profilov Raumplus. Izkazalo pa se je, da so profili podjetja Venge delani na Poljskem, profili podjetja MMP pa v Nemčiji. Venge sicer ponuja celotne vgradne omare, a mi pri njih niso všeč korpusi, ker so izdelani po principu pohištva pri Rutarju, čisti low-budget. Podjetje MMP pa ne izdeluje vgradnih omar, prodaja le drsna
vrata neposredno svojim kooperantom, ki izdelajo leseni del. Ker pa to izdeluje mizarsko podjetje, je kakovost popolnoma druga, razlika med enim in drugim korpusom je v kakovosti očitna.
Na vprašanje Pepa, zakaj ne grem k Vengu, če so cenejši, lahko povem le to, da vedno nekaj smrdi, če je ponudba predobra.
Kljub vsemu hvala obema za nasvete. Verjetno se ne bom držala prvotne ideje in bom spodnjih in zgornjih 40 centimetrov drsnih vrat kombinirala z belo iverko.
Lp
Sade
Vidim da je debata ze zelo vroca. Jaz sem ena od strank podjetja Vende d.o.o. kjer sem narocil vgradno omaro in pregradno steno z drsnimi vrati Raumplus. Moram reci, da je to eden izmed mojih najboljših nakupov ko sem opremljal novo stanovanje. Fantje so se drzali roka, monterji so delo opravili odlicno in predvsem brez odvecnega ublanja.
Kar se pa tice Raumplusa in kakovosti, sem pa pregledal vso konkurenco (Izi, Akron…) in mislim da je Raumplus dalec pred vsemi.
Kar se pa tice Vengejeva izvora profilov, pa mislim da tudi ce kopujete Toyoto jo ne kupite direktno iz Japonske ampak lahko tudi pride iz Poljske ali kakšnega druge dilerja ki je zadolzen za to drzavo.
Jaz priporocam Venge d.o.o.
Pozdravljeni,
glede na razpravo o drsnih vratih smo vam dolžni odgovor iz prve roke. Cena drsnih vrat je odvisna od dimenzije drsnih vrat(višina, širina),oblike in barve profila ter vrste polnila (steklo, ogledalo, oplemenitena iverna plošča z melaminsko folijo ali furnirjem, bambus…).Cena notranjosti omare je odvisna od načina izdelave in materialov. Tista najcenejša možnost je notranjost izdelana iz 18mm oplemenitene iverne plošče bele barve brez hrbtišča in prav za to možnost se stranke najpogosteje odločijo, seveda izdelamo tudi vgradno omaro z hrbtiščem. Za tiste, ki pa želijo nekaj posebnega pa ponujamo sistem omar System uno, ki je prava alternativa prej omenjenemu.
V podjetju Venge d.o.o. smo vam na voljo za vse informacije in vas vabimo, da nas obiščete. Strokovno vam bomo svetovali pri izbiri vgradne omare ali drsnih vrat.
Venge d.o.o.
Uršičev štradon 53
1000 Ljubljana
041 959 067
http://www.venge.si
Podjetje Venge d.o.o. je uradni zastopnik nemškega podjetja Raumplus kar lahko preverite tudi v podjetju Raumplus (www.raumplus.de).
Tom, mene pa zanima ta pregradna stena. Rada bi namreč imela pregradno steno iz mlečnega stekla z drsnimi vrati. Kakšna je bila cena z montažo? Zanimala sem se že pri mizarju in bi me za klasično višino cirka 2,5 m, dolžino nekaj čez tri metre, les beli javor z vstavljenim mlečnim steklom prišlo nekaj čez 300.000 brez DDV.
meni so postavili steno idim.: 330 x 255cm iz treh delov, levi in desni krili sta fiksni, sredinsko krilo pa lahko premikam v obe strani. Vsa vrata so iz aluminijastih profilov, polnilo pa je tripleks mlečno varnostno steklo 6mm, ki je baje najbolj varno. Zadeva postavljna v moj prostor je stala 330.000,00sit.
Hvala vsem za ideje in predloge.
Dokočno odločila se še nisem za nobenega od ponudnikov, ker še čakam na predračune. S predstavniki podjetja Altis, ki so zastopniki profilov Rimadesio v Sloveniji se bom srečala prihodnji teden, takrat vam lahko tudi poročam, koliko dražji so v resnici od ostalih. Ostajajo morebiti res le še podjetje Artidea. Drugi pa se s tem žal ne ukvarjajo.
Lp
Sade