Najdi forum

VEZANJE OTROK V VRTCU

Imam zelo, včasih že prav malo moteče, živahna dvojčka (2l in 3 mes.), ki nimata niti sekunde miru, včasih že mejita na hiperaktivnost. In ker ju vzgojitelica in pomočnica od začetka nista mogli niti pri jedi obvladat, sta ju z predpasnikom privezovali na stole (primernih stolčkov nimajo), sedaj jih ne več. To sem zvedela prejšni teden.

Vendar se meni to niti približno ne zdi korektno in niti pod točko razno jim nebi tega dovolia delati. Tisti dan ko mi je to njuna vzgojitelica povedala sem se komaj obvladala, ker ne vem kaj bi prišlo iz mojih ust ven v tisti sekundi. Sem se rajši v jezik ugriznila.

A mislite, da je dovolj, da se na ravnateljico obrnem?

Ok,tebi je to vzgojiteljica povedala,ti nisi rekla nič.In zdaj bi šla k ravnatelju :()

Pojdi do vzgojiteljice!!
Mislim ste eni zahrbtni ljudje groza no

A bi bilo bolše da bi ji rekla da če je fuknjena, pa przadaeta, pa da nima vseh čistih? Nič nisem rekla zato ker me je kot prvo total šokirala, kot drugo se zavedam, da kadar sem v efektu sem zmožna tud kaj nardit/reč, kar bi kasneje obžalovala in se nespodobi od mamice, da se tako do vzgojitelice izraža!

Mislim lej, meni gredo vsi ti izgovori in “šokiranja” nezanansko na jetra. Pa imam sama otroka z ADHD, deklariranega hiperaktivca, če češ, sicer je že v šoli, pa ti bom povsem direktno povedala, da vzgojiteljice niti malo ne obsojam. Bi te dala v skupino 12 ali celo 16-tih 2-letnikov, ki jih moraš v dogledenm času nahranit, previt, oblečt, obut in z njimi jit skozi dan. Ti očitno svojih – lastnih DVEH (!!) nisi sposobna obvladat, ona pa naj jih 12 oz. dve naj jih 16??? In to ob tem, da starši niste sposobni vzgojit otrok do te mere, da bi VSAJ ZA OBROK sedeli na miru, kot se spodobi in ne reagirajo na nobeno besedo, opozorilo, prošnjo – na nič? Če se lahko nad kom zgražaš, se zgražaj nad sabo – ne pa nad vzgojiteljico, ki nekako pač mora poskrbeti za CELO skupino – ne samo za tvojedva otroka! Zamisli, kaj in kako delaš z otrokoma in kakše zgled dobivata od tebe, saj sama praviš, da si sposobna v afektu marsičesa. Otroka se učita predvsem od tvojih zgledov! Kakšrnakoli “hiperaktivnost” nima nobene veze z nevzgojenostjo, vsi malčki so zelo aktivni, če so zdravi, lahko ti pa povem, da je moj otrok z diagnozo hiperaktvinsoti pri 2 letih za mizo sedel kot pribit in sledil navodilom, jih ipolnjeval in predvsem UBOGAL. Divjanje, neuboganje, neobvladanju drvenje sem in tja je – k sreči!- zelo daleč od hiperaktivnosti in srečna bodi, da je tako, večino pa je znak, da otrok nima postavljenih meja in namesto, da bis tarši vodili njega, vodi on starše – naravnost v katastrofo. Ampak vem, ti nisi hotela slišati tega!

Za ilustracijo ti povem, kako se rešuje problem ADHD v 1. razredu, ko otrok ima diagnozo in se mu pomaga, da lažje miruje vsaj krajši čas. Z elastičnim trakom se ga okoli trupa (ali pa čez rame, če mu bolj ustreza) in okoli nog “priveže” na stol. Zakaj?? Zato, da s telesom, rokami in nogami lahko razteguje tisti trak, kar mu pomaga, da se lažje zbere, posluša in se vsaj za nekaj časa vmes umiri. Grozno, kaj ne? Za neznalce sigurno, je pa učinkovito in strokovo dokazano, da zaleže.

Na tvojem mestu bi se najrej pogovorila z vzg. Kaj, zakaj, kako. Kako moja otroka na splošno delujeta (ali ne-delujeta!) v skupini, sta sploh del skupine, koliko sledita navodilom in skupini itd. Vprašali bi, zakaj meni vzg, da ju je potrebno “privezati” – ok ju je BILO potrebno privezati, ker očitno sta vmes dojela, da za obroke sedimo in ne dvijamo po igralnici. Potem bi krepko premislila, kaj so mi povedali in šele na to bi kakorkoli ukrepala. Verjemi, da vzgojiteljica ni poosbeljena zloba, ki za svoj užitek veže otroke na stol, upam da ti toliko daleč le nese.

Vsak odgovor je dobrodošel, tudi če ni po mojem okusu. In ne, nimam se za najbolšo in najbolj pametno mamo.
Doma moja dva otroka sedita ko se je, res pa je, da imam stolčke za hranjenje in stolčke “za igro”. Vem, da je težko obvladovat 16 otrok, nisem nikoli rekla, da je lahko niti se ne mislim delat pametna. VEM pa, da dokler nista šla v vrtec nista imela problemov z uboganjem. Res, da sem mogla vsako stvar 3x ponovit, a na koncu sta ubogala in naredila kar je bilo od niju zahtevano. Smo pa vedno v pogonu, vedno nekaj delam z njima, da to živahnost preusmerim v delo oz. igro. In tudi, ko sta par dni doma je ista pesem-ubogasta.
Primer: v vrtcu se pupika non stop slači in fantek sezuva. Doma ima to niti ne pade na pamet.

Je pa res, da kadar se samo z njima kdo ukvarja ne delasta problemov in pač ko morata pomočnico s kom deliti začneta trmarit. pač zahtevata človeka zase. A zato si zaslužita vezanje?

Aja, zakaj pa lahko v sosednjih oddelkih vzgojitelice lovijo take male z žličko po učilnici, da pojedo in jih skozi igro pripravijo do sedenja? In zakaj se večji otroki v tej naši skupini pritožujejo, da jim vzgojitelica ne dovoli proste igre ter da konstantno nekaj od njih zahteva? In tisti, ki so lani bili v drugih skupinah in so letos prišli v našo NOČEJO ZJUTRAJ V VRTEC, lani pa ni bilo takih problemov?

In ja mam hud temperament, ampak se tega zavedam in morem potrkati, da pred malčki še nisem izbruhnila, se poskušam obvladati pred njima in če vidim, da bom “počla” se umaknem iz prostora!

Tako da ne vem če je lih vse kriva moja nesposobnost!

Berem tole in sem malo šokirana. Sama ne bi bila tiho, če bi mojega malega privezali na stolček. Tega se enostavno ne smejo posluževat v vrtcu. In rener, prvo kar je skupaj z možem pojdita do vzgojiteljice in se o tem pomenite – pa čimprej. Morda se pa nekoliko povežite še s preostalimi starši in naj se skliče na vašo željo roditeljski sestanek, da se ta dotični problem reši. In sprašujem se, res zakaj pa se ne bi obvestilo tudi vodstvo vrtca – naj bodo seznanjeni z delom njihovih podrejenih…
Aja in sorry no, kapo dol vzgojiteljicam, da se ukvarjajo z našimi malčki vse dneve in jih ob tem veliko naučijo….ampak veže na stolčke se jih pa ne.

To tudi je moj namen, še 1x govoriti z vzgojitelico, vendar v prisotnosti ravnateljice. Svet staršev sem pa že obvestila, ker ne želim, da to doleti še kakega otroka.

Namig
Rener, vedi da se zna ravnateljica potegniti za vzgojiteljico. Obvezno s seboj vzemi moža, da boste v pogovoru 2:2 – lažje bo zate.

Čimprej hvala za nasvet.

doma jih pa privezemo v otroske stolcke….
a ni isto?

KAJ VEŠ KAJ VSE ŠE NE POČNO, DA UMIRIJO MALE RAZGRAJAČE, KO ŠE VEMO NE VSEGA? SEJ ZAKAJ PA MISLITE DA NI KAMER V VRTCIH? KAPO DOL RES TISTIM SPOSOBNIM IN PREDANIM, NISO VSE ISTE! SE PAČ NAJDEJO ČRNE OVCE, TKO JE VSEPOVSOD!

JST SAM ENO VEM, POZNAM ZNANKO IN SEM VIDELA KAKO JE PRIŠLA DO TEGA POKLICA! NITI POD RAZNO SVOJGA OTROKA NE BI ZAUPALA NJEJ, NIKOLI, AAA!!!
ČE PRIDE DELAT V NAŠ VRTEC GA IZPIŠEM TAKOJ! TAKŠNA PA ŽE NE BO ČUVALA MOJEGA OTROKA!

DOBRO PREMISLI, ZA TVOJA OTROKA SE GRE!

Ah tukaj malo napihujete vse skupaj. Pri nas je bil isti problem s to razliko, da je bil star 13 mesecev. Je pa res, da je prišla vzgojiteljica do mene in me vprašala kaj naj naredi, ker nima več idej pa sem sama predlagala naj ga s čim privežejo (ne nisem tiran in mi ni vseeno za mojega otroka ampak en red pa mora biti in ne morem biti sebična in se ne ozirat na dejstvo, da jih je v skupini vseeno 14) in po parih dneh je sedel za mizo brez problema ali privezovanja. Pa saj ga doma tudi privežeš v stolček za hranjenje in v vozičku se ga tudi veže in tukaj sploh ne vidim kaj bi bilo sporno.

Verjetno ti gre bolj v nos, ker se ni prej s teboj posvetovala kar bi bilo v vašem primeru seveda primerno in kar se tega tiče je vzgojiteljica tukaj kiksnila. Če bi se o tem pogovorila s teboj verjetno ne bi tako črno gledala na stvar in bi ji verjetno bolj zaupala.

Lep sončen dan.

podobna situacija

Verjeten bi res drugače vse skup vzela, če bi se z mano posvetovala o tem, pa če bi bil to edini incident.

Torej takoj i obvestila svet staršev. Zgoraj si prebrala, da bi nekatere mamice to vzgojiteljicam pustile, saj bi bil drugače otrok lačen.

Kaj če se ti zgodi, da te tvoj sonček nekoč v trgovini/arku oz. nekje tako razkuri (izpad trme), da mu daš eno čez rit ali da ga primeš za uho in mu jasno poveš, da te mora poslušat. In nekdo to vidi in te prijavi na CSD in policijo, da izvajaš fizično nasilje nad otrokom. Bi ti bilo všeč?

Se ti ukrep vzgojiteljice, ki se je trudila, da bi tvoja otroka kaj pojedla, tako ogrožujopč za otroka? Saj v avtosedežu ali pa v domačih stolčkih za hranjenje otroka tudi privežemo, pa nimajo zaradi tega travm celo življenje. Jih pa bosta imela, če bosta celo življenje gledala tako nevrotično mamo…

ko boste nehale svojim otrokom dajat aditive, barvila, konzervanse, sladkor – torej vse sladkarije, barvne sokce, skutke, jogurte, pudinge, sladolede, čokoladke, lizike, gumi bombončke in izločile tudi gluten iz prehrane se bodo vaši otroci čudežno spremenili v povsem običajne – lahko obvaldljive in umirjene otroke. Poskusite striktno za 3 mesece in obljubljam vam čudež. Pravtako izločite za ta čas iz vaših življenj TV-recite da se je pokvaril (spreminjanje slik na TV lahko poškoduje možgansko valovanje otrok in evo..so še bolj dezoirientirani in tekajo po prostoru).

Drugi korak je pa umirit in brzdat sebe (ves čas uporabljat umirjen, topel, ljubeč ton-zgledi vlečejo!), trenirat umirjenost z otroci z igrami ki podaljšujejo stanje umirjenosti in koncentracijo (risanje (barvice, voščenke, vodenke, tempere, prstne barve..), oblikovanje s plastelinom branje knjigic, zlaganje sestavljank..) in obisk ustreznega bioenergetika. To je če želite otrokom dobro..sam bo pa kratkoročno malo več napora, organizacije in discipline iz vaše strani potrebno.

“dejte mal na prehrano gledat “….kar se tiče vaših “korakov” pa tako: z drugim korakom se strinjam in ga tudi mi prakticiramo…..kar pa se tiče prvega koraka pa ga nikakor ne podpiram oz se ne strinjam z vami….Sama imam tudi dva nadebudneža in imata rada kot večina otrok, vse zgoraj našteto (skoraj vse),vendar v mejah normale,pa jima nič ne manjka.Sta vesela pridna in ubogljiva,kakšen dan pa tudi nagajata (kateri otrok pa nema slabega dne)……V katerem času pa živimo????Otroka moramo naučiti vseh vrednot,zakaj bi ga prikrajšali za npr. risanko po TV??? “rener”,vam pa svetujem da se ne razburjate preveč kar se takih stvari tiče,sta pač živahna otroka,tudi za njiju bo prišel čas ko se bosta umirila,ne pa si jemat stvari tako k srcu….počasi se daleč pride,ne obupat!!Ne vem sicer kakšne so te vaše vzgojiteljice ampak tudi jaz jim čestitam (vsem vzgojiteljicam),da “krotijo” toliko malih nadebudnežev na kupu.Probajte se z njimi pogovorit in se dogovorit o nadaljnih “ukrepih”,če pa že ne gre s pogovorom,obvestite svet staršev o tem.Nikakor pa ne svoje slabe volje in odnosa (če je slab) izkazovat pred otroci,ker čeprav so še majhni veliko razumejo.Srečno!

“.Sama imam tudi dva nadebudneža in imata rada kot večina otrok, vse zgoraj našteto (skoraj vse),vendar v mejah normale,pa jima nič ne manjka.Sta vesela pridna in ubogljiva,kakšen dan pa tudi nagajata (kateri otrok pa nema slabega dne)……V katerem času pa živimo????Otroka moramo naučiti vseh vrednot,zakaj bi ga prikrajšali za npr. risanko po TV??? “

Madona, a zdaj so pa risanke pa gumi bonboni že kar vrednota????? Pa ni čudno, da gre svet k hudiču ob takih pojmovanjih!

Ne vem, v katerem času ti živiš, mi že 2 leti živimo brez industrijske svinjarije, ki ji eni rečete hrana, brez cockt, ledenih čajev, instant juh, poli salam, z mini-minimalno glutena in praktično brez TV, predvsem brez nenadzorovanega TVja, risank, video in PC iger. Otroka imata veliko glasbil, barv, barvil, barvic, veliko modelirnih mas, knjig, sestavljank, pa veliko športne opreme. Dneve preživljata zunaj, na kolesu, rolerjih, ko sta bila manjša, na poganjalcu, rolerjih na 3 kolesca, kolesu s pomočnimi kolesi, plavanju, v peskovniku, na igralih, plezalih, v naravi na pohodih in psrehodih. Če sama ne bi izkusila, kako velikanski je pomen hrane, ne bi verjela, kot ti ne verjameš in kot še mnogi ne verjamejo, kako hudi strupi so v krvavo zelenih in mavričnih barvilih, ki jih je polna otroška hrana! Ko smo izvedli prehod v prehrani, sta bila otroka stara 10 mes in 2,5 let, do takrat smo imeli v hiši eno samo bolezen, bronhitise, bronhiolitise, viroze na viroze, angine, povečano žrelnico, otroka nista spala ne podnevi ne ponoči … noro. Pa prej nismo ravno iz vrečk jedli, samo se pa res nisme ubadala, a otrok pije pri 2 letih sok, kokto, ledi čaj ali kaj tretjega. Nisem se ubadala, abo pojedel monte, fruhtcverge ali raje pol banane. Danes se ubadam in mi ni žal, kajti dobre 3 mes po zamenjavi prehrane in na sploh življenjskega sloga so se začeli kazati učinki. Danes imata otroka 11 in dobrih 9 let in že sama povesta, da se npr. po neki RDžurki, ki se namečejo z junk foodom, izredno slabo počutita, sta “težka”, utrujena, se ne moreta zbrati in se že sama tej hrani izogibta, pa čeprav jima tisti moment seveda paše – komu pa ne? Takrat se spomnim, da me je bilo groza vstopa mlajšega v jasli, saj je bil že brez jasli ves čas bolan, pa nato po naši domači revoluciji ni bilo niti pol toliko ne hudo, kot prej.

Majhen otrok, tja do 5. leta ne rabi nobenih risank – rabijo jih starši, da so “frei”, tudi čokolad in pocastih bonbonoc ne rabi – rabijo jih tsraši, ker drugače ne znajo nagrajevati! Odločitve staršev je, koliko se jim zdijo njihovi otroci vredni : ene risanke ali pol ure ukvarjanja z njimi, bonbončka ali knjigice, ki jim jo preberejo.

Vezanje – ne zdi se mi sporno, res ne. Jih vežemo in jih bomo vezali, sploh če se otroka ne da umirit – že zato, da so varni!

vrednota?? —–Nisem rekla da je risanka oz bonbon vrednoota,sem očitno narobe zapisala oz se narobe izrazila……. ne nisem frei ko gleda otrok risanko,ne ne nagrajujem jih s tem,da jim dam bonbon……mi za nagrado odidemo na kakšen izlet ali kaj podobnega…..in JA,s športom se ukvarjata oba eden z rokometom drugi z nogometom….in ja jemo vso hrano ne izbiramo te pa tiste,pa sta stara 11 in 8 let pa ne vem če sta bla bolana vsega skup 5 krat…..tko da ja po tvojih besedah mojim otrokom dela plus vsa ta (po tvoje) svinjarija in očitno zato nista nikoli bolana in poslušna in pridna………pa sta odlična tudi v šoli,ker jim “svinjarija” škodi….mater so eni pametni…..kar pa se vezanja tiče,je treba razlikovat malo kaj in kako oz na kak način se priveže—-OTROK NI PES!!!!! Še pes se rad prosto giblje……………..škoda besed izgubljat s takimi bio-ljudmi (ne mislim vseh)

Pozdravljeni.
Prvo kot prvo tiste, ki govoriste o prehrani-KAKO pa veste kaj dajem otrokoma jest?.
Drugo kot drugo-DA SEM NEVROTIČNA MATI, a me mogoče osebno poznate?

In tretje kot tretje, sem mišljenja, da se morajo vzgojitelji/pedagogi O KARŠNIH KOLIH ukrepih pogovoriti prej s starši, pa bi marsikateri starš, na čelu z mano drugače odreagiral.

Lp vsem skupaj

osebno se povsem strinjam s “sorry no” in
“dejte mal na prehrano gledat”.na tak nacin tudi jaz vzgajam svojega 2-letnika in zaenkrat nam gre presenetljivo dobro.
“dejte mal na prehrano gledat” bi pa prosila,ce me lahko kontaktira na [email protected],ker me zanima,kako dolocene stvari potekajo v praksi.lp

New Report

Close