veverice
Vsako jutro priskaklja ena prisrčna veverička po balkonski ograji na svoj obrok, ki ji ga pripravimo. Svoje zaloge je že porabila ali pa je pozabila kam jih je skrila.
To hiti jesti in oprezno, nahitro pogleduje okoli sebe, ker je zelo plašna. Ta živalca nam je tako prirasla k srcu, da jo imamo kar za maskoto! Imamo srečo, da živimo v gozdu tako, da nam niti na misel ne bi prišlo, da bi poskušali tako živalco udomačiti. Svoboda, zlata svoboda!
… ja, in po možnosti v najmanjšo kletko, kar se jih da kupiti, da ne bi zasedla preveč prostora. Ali ste sploh pomislili, kako veliko kletko bi morali imeti, da bi veverici omogočili kolikortoliko “normalno” življenje? Vsaj tako veliko, da bi v njej rasla prava drevesa…
Kaj ni lepši sprehod po gozdu ali parku in opazovanje divjih, prostoživečih živali? Samo tam je takšna žival srečna in se obnaša v skladu s svojo naravo. In zato naj bi vam/ nam bila všeč.
Veliko živalskih vrst je, ki so udomačene, ki ne zmorejo več preživeti v naravi. Če že, se odločite za predstavnika katere od teh.
Lp, Yo
No, takole počlovečeno sprejemanje narave mi gre zares skrajno na jetra… Samo da je svobodna, kajne? Si morda pomislila Mitka, kaj narediš s tem, ko hraniš živali pozimi? Živali, ki navadno ne bi preživele, ker so si enostavno naredila premalo zimskih zalog? S tem kar drastično posegaš v naravo oz. v genetski pool posamezne vrste. Sicer na zelo majhnem delu, vendar na tak način spodbujaš in širiš med drugim tudi neko “humanost” do živali, ki je kvečjemu večja škoda, kot pa karkoli drugega. Ja, pri nekaterih vrstah je potrebno, ker njihova “neprisotnost” že zelo škodi ekositemom, vendar to prepustimo strokovnjakom, ki so za to odgovorni. Tudi hranjenje ptičev pozimi je sporno, ker je hrane natanko toliko, kolikor jo dopušča nosilnost okolja itd…. Ekološko bi morali bolje delovati na drugih področjih in ne na “bogi revčki so premraženi in lačni”. Se strinjam, da se divjih živali ne sme udomačevati. Vendar, če so te živali že udomačene, da je bila napaka narejena že nekaj časa prej in je živali nemogoče rehabilitirati za življenje v naravi , te živali pa se uspešno razmnožujejo v ujetništvu (nenačrtno, ker se je zgodilo slučajno), potem ne vidim nobene ovire, da ne bi zadovoljili človeške potrebe po stiku z določenimi vrstami živali. Prav tako, kot svojo potrebo neguješ ti in sicer s spornim delovanjem, se mi zdi dosti manjši greh storjen tako, da svojo potrebo zapolnimo na tak način, ki je vsaj za moje pojme, manj sporen. Kot pri vseh živalih, pa je pomembno zagotoviti ustrezne pogoje za življenje v ujetništvu.
Za prostoživeče živali, ki jih imamo v ujetništvu, moramo prositi za posebno dovoljenje na ministrstvu za okolje in prostor (se mi zdi), kjer moraš navesti razlog posedovanja in pogoje, v katerih žival držiš (zagotavljanje ustreznih življenjskih pogojev pa je odgovornost vsakega ljubitelja živali, da so seveda brezhibni)… V pprimeru, ki ga navajam, ne gre za trgovino z živalmi, ampak gre za oddajo mladičev, če sploh…
Tako mišljenje, ki ga navajaš je že nekaj časa zelo “moderno”, vem. Vendar se
sprašujem ali to velja v vseh primerih, recimo, ko lovci skrbijo za krmišča za srne, kaj pa to? Na misel mi ne pride, da ne bi proti koncu zime ne krmila ptic, saj
manjka samo še en mesec ali dva, da spet lahko same iščejo hrano. Tudi veverica
je šele v februarju prišla k hiši, ker kot sem že rekla – veverice so velike pozabljivke
in se ne spomnijo kam so shranile svoje zaloge. V marcu pa živalice ponavadi ni več blizu ampak se podi po gozdu, vesela ona in mi, da je preživela tako kruto zimo, kot je bila recimo letos. – Vem, da to ni v skladu s tvojimi učenimi nazori v
slogu bolje sit pa v arestu. To je šele čudaštvo!
Če sem s tem, da pomagam ptičem in veverici preživeti kritičen čas do pomladi
naredila tako hud, nehuman prekršek, sem res grozna. Kot sem že povedala, živimo v gozdu in se do narave in njihovih prebivalcev obnašamo zelo sosedsko.
Pa me obsodi! Lp
—————————————————-
Vsak pojmuje “humanost” na svoj način.
—————————————————-
Moji sosedje pojmujejo humanost na svoj način. Med bloki je polno kruha, sadja, testenin… seveda zmrznjenih. Prejšnji teden sem na veterino odnesla 3 vrabčke in 2 goloba. Vsi so poginili, preden so bili oskrbljeni. Razlog – zamrznjen kruh v želodčkih. Upam, da takšne pomoči prostoživečim živalim ne imenujete humanost.
Poleti – hranjenje rac s plesnivim kruhom. Baje, da je to dobro zanje (tako mi je rekla gospa, ki zanalašč plesni kruh za race). Ko sem o tem povprašala strokovnjake, so mi povedali, da takšna hrana povzroča hematome na jetrih in posledično raka.
OK, humanost, pa jo imenujte tako, če hočete. Jaz jo imenujem egoizem.
Yo
“Tudi hranjenje ptičev pozimi je sporno, ker je hrane natanko toliko, kolikor jo dopušča nosilnost okolja itd.”
O hranjenju ptičev pozimi bi se pa dalo debatirati. Res je, da so govorili, da jih ne smemo hraniti (ja, tudi jst jih hranim in letos so pojedli že čez 50 kg sončnic). In da naj bi si ptiči sami poiskali hrano. Ampak pozabijo pa povedati, da se življenski prostor ptičev manjša, vedno več je mestnih središč in gozdovi izginjajo. V gozdu lahko ptičli preživijo celo zimo brez pomoči, ampak v mestu tega niso sposobni in zaradi krčenja njihovega življenskega okolja so tudi ptiči že ogroženi. Mogoče se bo zdelo smešno ampak zadnjič sem brala, da so vrabčki (!?) zaščitena vrsta, pa čeprav marsikdo pravi da jih je ogromno.
Kaja, samo tole v premislek: se ti ne zdi, da s kupovanjem, in kasneje gojenjem teh “po nesreči” udomačenih ali razmnoženih živali tako prakso v prihodnosti samo podpiraš? Dokler se bodo našle stranke za take živalce, jih bodo tudi lovili in udomačevali. To bi morda funkcioniralo samo iz zavetišč za živali, nikakor pa ne iz kakih trgovin ali celo od rejcev. Pa brez zamere. LP
Ne, ni zamere. To je res kar praviš, zelo res. Vendar se dejstvu, da to se dogaja ne moremo izogniti, torej je potrebno delati v skladu s tem in iskati rešitve znotraj problema, ki obstaja, ne pa enostavno zaključiti, tako bi moralo biti. Stvari bi se morale rihtati na drugih področjih. torej. ne moremo spregledati dejstva, da bo potreba po udomačevanju in stiku z živalmi zmeraj obstajala pri ljudeh. Torej, zakaj ne narediti nekaj, kar bi ohranilo divje živali divje in hkrati zadovoljilo človeško potrebo po stiku. O tem govorim. Seveda, v Avstriji npr. so “plenjenje” ujed s strani človeka rešili nekako na tak način, da imajo odtis DNK od vsakega gnezda posebej registriranih divjih živali. Tako se da takoj videti, kdaj ima nek lastnik “uplenjeno” žival in kdaj jo je pridobil od rejca. Kot verjetno veš, je v Avstriji precej razširjeno sokolarjenje, zato plenijo nekateri gnezda ujed. Če takega nepridiprava ujamejo, so kazni zelo visoke pa tudi poskrbljeno je za take živali tako, da njihove mladiče uspešno rehabilitirajo nazaja v naravo in s tem pripomorejo k širitvi vrste. Staršev pa rehabilitirati ne morejo več. Pač pustijo, da starši sami poskrbijo za mladiče, zato je ta metoda rehabilitacije precej uspešna. Nosilnost okolja pa ima precej večji potencial za ujede, kot jih dejansko v naravi je (že dolgo pa je tudi znano, da so predatorji odvisni od svojega plena, ti pa dejansko od možnosti, ki jih okolje nudi-so po večini rastlinojede živali-torej gre za posredno odvisnost od nosilnosti okolja).
Pri vevericah je drugače. So ogožena živalska vrsta, njihova distribucija pa varira od kraja do kraja. To pomeni, da jih je nekje več (okolje ne more prenesti-zato zapuščeni mladiči, poškodovane živali v boju za teritorij itd.), nekje jih je manj (možnost večje populacije), nekje pa jih že sploh ni. Naj omenim, da so velike konkurentke polhu, zaradi njih je tudi deloma ogrožen (vrsta-rdeča veverica). Zato ne moremo zares reči, da so veverice absolutno ogrožena vrsta.
Ljudje lahko pri nas pridobe dovoljenje za oskrbo prostoživeče živali (ob konzultaciji z azilom), navesti mora le tehtne razloge in dokazati, da ima primeren prostor. Gre zopet za eliminacijo “rejcev” na črno, da se pač ne skrivajo po kotih in da imajo lahko nad temi živalmi pregled strokovnjaki (manj škode). Uh, sem se razpisala, upam da sem nekatere stvari razsvetlila. ker gre dejansko za to, kako narediti v danem trenutku najmanj škode, ker drugače se stvari ne da spreminjati. Edino s prevzgojo ljudi, ki pa ravno tako potrebuje pristen stik z živalmi, da se ne pojavijo tabuizirane teme in nenavadni strahovi, ki so ustavrjeni na podlagi pripovedk. Uglavnem, začaran krog. Zato tudi zagovarjam obstoj živalskih vrtov in udomačevanje nekaterih živalskih vrst. Sem pa absolutna zagovornica tega, da morajo imeti živali najboljše možne pogoje in da se mora za to vsak oskrbik tudi truditi, in jim omogočati čimbolj naravno vedenje, kar naredi s ustvarjanjem primernega okolja. Itd, itd…
Živjo, vsem. Opažam, da imate na nek način vsi prav in tudi ne! Stvar je takšna, da so vse živali bile nekoč divje, človek jih je udomačil. To je dejstvo!! Res je, da divje živali spadajo v gozdove, ampak resnica je tudi ta, da določene vrste drastično izumirajo. Zato razni strokovnjaki v ujetništvu vzrejajo določene vrste, ki so ogrožene in pomagajo pri obstanku, da bodo generacije za nami še lahko občudovale njihove lepote. Tudi to je poseganje!! Poseganje je tudi to, da človek uničuje naravni habitat za divje živali. Mislim, da je to pravi kraj, kjer lahko začnete izkazovat svojo humanost. Koliko izmed vas ločuje odpadke, ali pa da odpadek daš v žep, če ni koša? Če to delate vsi, potem svaka čast!! Poglejte na to tako, če je žival v ujetništvu in če se z njo ravna spoštljivo in humano, da ji omogočaš vse to kar potrebuje, zakaj toliko prahu!! Spravi se na rejce, ki take živali redijo za zakol in krzna!!!! Pojdi na nihov prag biti glasna oz. glasen!!!!! Za to marsikdo od vas nima dosti poguma, zato se ne razburjat ker ljudje iščejo družabnika skozi življenje, pa ni važno koliko nog imajo!! Če pa veste za katerega, da ravna nehumano, potem pa lahko obvestiš za to pristojne organe in oni ukrepajo. Tisti, ki imajo žival, vsaj pri nas je tako, postane naš družinski član in ko pride čas, da se poslavlja od nas je kot, da bi izgubil svojega najbližjega. Mogoče bodo kdaj te veverice v divjini na pragu izumrtja in bodo s pomočjo teh vevevric, ki so v ujetništvu pomagali za obstanek njihove vrste. Zato še enkrat, zakaj toliko prahu!!!
lokalni pes je v gozdu pobil 3mlade in eno staro. ena mlada, sicer ranjena(pes jo je imel v gobcu), je preživela pa sem jo vzel. zdaj je drugi dan v škatli, ima hrano za morske prašičke. ima tudi bolhe zato sem ji dal ampulo proti bolham. če ima kdo željo, da se s tem ukvarja, naj piše na [email protected] da mu jo dam. velika je nekje 10cm-brez repa, rdečkaste barve.
