Veselje do kajenja
ti si trezna oseba, vedela si in veš kje je meja. V življenju si srečna in ne potrebuješ sredstva za pobeg. Kaj pa labilneži. Življenje jim je prenaporno, ljudje jim hodijo po glavi ker “kar naprej nekaj hočejo od njih”. Pa gredo naprej. Njim JE to odskočna deska. In to ni potenciraje nevarnosti.
Strinjam pa se, da je pretiravanje z alkoholom tudi zdravo za nobeno področje življenja.
Ampak zato, da se jaz zabavam celo noč, ne potrebujem nobene vzpodbude, nobenega cookija ali alkohola. Ti pa.
Hej, Imogen, saj se strinjam s tabo, da je za NEKATERE labilneže tudi travca lahko nevarna, vendar pa je labilnežev takooooooooo veliko, in mnogi poskusijo prepovedane substance, pa vendar iz njih ne postanejo narkomani. Če so ljudje značajsko labilni, še ne pomeni, da so neumni ali da se ne zavedajo nevarnosti trdih drog. Labilnež bo pokadil travo, da se ne bi osmešil pred prijatelji, a sam je ne bi (bo) nikoli prižgal. Zaradi svoje labilnosti ne bo šel, in si kupil heroin. Psihološko je tvoje navajanje na trhlih nogah.
Kar se tiče tvojega zadnjega stavka, pa očitno nisi dobro prebral mojega pisanja.
Pisala sem: “Včasih se dobimo in gremo na kakav pa se režimo do jutra, drugič gremo pa na cookie, pa se ravno tako režimo do jutra. Smo pač zabavna družba in se radi smejemo…”
Niti pod razno ne potrebujem cookija zato, da bi zabava uspela. Lahko sem popolnoma trezna, pa se ravno tako izvrstno zabavam – in pretežno take SO, te naše zabave. Cookie pa je samo ena drugačna sorta zabave. Tako, kot ne grem vsak teden v kino ali na koncert, tako je tudi s travo. Načinov zabave je veliko.
ja, labilnežev je veliko. Jaz govorim o čustvenih labilnežih, ki potrebujejo nekaj za kompenzacijo zaradi sebe, ne zaradi okolice. Pa o tistih 10 procentih, ki po experimentiranju s travo zaidejo še dlje, ne o tisti 90 procentih (med njih sodiš tudi ti), in katerim je to res samo poskus (daljši ali krajši). Ne vodi pa v odvisnost ali kake probleme zaradi tega.
Po neki raziskavi, je tam okrog 80 procentov populacije slovenskih mladostnikov že poskusilo travo. Pa se ti zdi, da je toliko tudi narkomanov. Daj no.
Vsakega človeka je škoda, če se zgubi. Pa naj bo to zaradi alkohola ali drog. Pomisli, da bi mogoče kak od tvojih otrok zašel na to pot. Kako bi se počutila. Mogoče jim dovolj zaupaš, da bi res ostali na travi. Kaj pa, če ne bi?
Kar se pa se tiče tvojega žuranja s pomočjo trave. Ja, tvoj post sem prebrala res bolj površno.