Jaz sama sem obiskovala verouk in odločila sem se tudi otroke vzgajati v tem duhu. Ampak verouk ni več tako kot je bil včasih, vse skupaj prinese veliko obveznost. Ko je hčerka prijokala domov zaradi dveh neopravičenih ur, ker dve nedelji ni bila pri maši ter kasneje zaradi cveka, ker ni vedela za dva cerkvena praznika kdaj sta, smo prekinili z versko vzgojo.
Otroci so danes že tako preveč obremenjeni s šolo in izvenšolskimi dejavnostmi. Zato se meni osebno zdi bolj pomembno z otrokom iti na sprehod ali pa se z njim pogovarjati, igrati, da se vsaj čez vikend naspi in spočije kot ga siliti v še eno obveznost več. Pa tudi starši imamo preveč obveznosti in če samo hitiš po svetu, nimaš časa da bi prisluhnil svojemu otroku.Je pa to tudi velika odgovornost za starše. Jaz sem svoje cel teden razvažala v glasbeno šolo, k plesnim vajam, na ure angleščine, čez vikend pa tudi ni bilo nobenega prostovoljca, kateri bi hodil z otroci k maši. Vsi so želeli, da so vzgojeni verno, prostovoljcev pa ni bilo.
Naj povem, da je pri nas obiskovanje maše obvezna vsako nedeljo in za praznike (tudi če so med tednom). Otrok takrat dobi listek, katerega lepi v posebno knjižico.
Sta pa oba otroka krščena in oba sta bila tudi pri obhajilu. Potem pa smo z obiskovanjem verouka zaključili ker je bila prevelika obremenitev za vse nas.

Melany, tudi jaz z otroki in brez moža hodim k maši. Včasih pa kar sama. Mogoče bi šli kdaj skupaj? Če si iz Ljubljane…

Lepo pozdravljeni,

po izkušnjah lahko povem, da se kot prvo “nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha”. Ko o starševstvu razmišljamo je ena, ko se to dejansko uresniči pa druga. Marsikaj človek razmišlja in je potem popolnoma drugače. Jaz se s tem ne bi obremenjevala, v kolikor je vajin odnos lep. Najpomembnejša popotnica za otroka je vsakodnevno življenje, kjer imata mama in oče svojo vlogo. Od vaše vzgoje ter vaših dejanj je odvisno v kakšno osebo bo vaš otrok zrasel.

Hvala in vse dobro;