Pozdravljeni!

Sem v 34 letu strosti in sem še vedno samski. Verjetno bom tudi samski ostal, saj tako mi je dejala prijateljica. Ko se ze “priblizam” osebi, ki mi je vsec, se kmalu umaknem. Po glavi mi zacnejo noreti cudne misli, o otrocih, o trpljenju, o samih najslabsih stvareh.

Ena kolegica mi je dejala, da sem zdrav za psihiatrja. Nakljucje je naneslo, da sem resnicno spoznal osebo s tega podrocja in kmalu je ugotovila, da bi se morala malo pogovoriti. Ja, res sva se pogovorila, se vmes 10x skregala (bolj sem vpil jaz kot ona). Zakljucek je pa bil sledec, da sem kot prijatelj vredu, simpatičen, dober,… in na koncu mi reče :”Samo otrok noces imeti!”

Po svoje je imela prav, kajti sam pri sebi sem si zabical, da otrok ne bom imel, saj ne bodo trpeli tako, kot sem jaz. Oce pijanec, stari oče pijanec, …. vsi moski, do kamor seze spomin so bili pijanci in so pretepali in zalili zene. Otrok resnicno niso pretepali in zalili, ampak otrok trpi.
Zadal sem si, da to trpljenje ne bom prenašal naprej. Bolje brez otrok, kot pa…….

Najbolj absurdno od vsega pa je to, da ne pijem alkohola. Ampak strah, da bom enkrat postal pijanec (geni,..), je se vedno krepko prisoten.

Resnicno se sprasujem, zakaj sem sploh na svetu?

Saj hudo mi ni, veliko potujem, uživam v majhnih lepotah narave,…

Vidiš,

zato pa si ti tukaj, da kaj spremeniš. Mogoče veliko bolje razumeš, kaj pomeni trpljenje in boš ravno ti storil drugače in bolje, seveda to ni lahko delo, ampak že to, da se trudiš je veliko vredno.

Starši nikoli ne vemo kdaj naredimo prav in kdaj narobe, ampak ž
e to, da želimo samo dobro veliko pomeni.

Ne beži od problemov od strahu, ampak velikičina človeka se vidi, ko se s svojimi strahovi in problemi spopade, pa čeprav velikokrat pade, je najbolj vredno to, da se vedno znova pobere.

primož

Zakaj si na svetu?

Mislim, da se odgovor nahaja zgoraj v tvojem pismu.
Obstajaš, da prekineš krog, ki se prenaša iz roda v rod in si ustvariš normalno družino.
S tem, da si sklenil, da ne boš imel zaradi tega otrok je po mojem mnenju narobe. Sicer pa otroci niso nič krivi.
Posledica tvoje odločitve je po mojem mnenju, da boš celo življenje nesrečen, ker ti bo žal da nisi poskusil. In pravzaprav se lahko zgodi da zaradi tega celo še ti začneš piti.

Torej ne zavrzi radosti, ki ti jo ponuja življenje, v obliki ljubezni in otrok, pač pa pogumno stopi novim trenutkom naproti, saj boš le tako našel srečo.

Tihi fant,

nekoč mi je prijateljica rekla, da tistega kar se bom bala, se bo zgodilo in podzavestno sem tako privabljala strahove, da so prišli…

poskušaj odmislti te temne misli ali si vbiti v glavo, da ti nisi enak, da ne moreš bit enak kot so bili oni in da ne maraš, če kdo trpi zaradi tebe… razmišljaj bolj pozitivno… uspelo ti bo.

lp, maicha

Ojla!!!
No kot prvo naj ti napišem, da ne obupat-glavo pokonci fant!!!!!
Mislim, pa da je pri tebi problem v tem, da se ne ceniš dovolj, in da ne spoštuješ ljudi okoli sebe…navsezadnje, zakaj si vpil na punco????? Jaz sem s fantom že 7. leto, pa se še nikoli nisva vpila en na drugega-no ok sej se skregava, sam vpijeva pa ne en na drugega-vedno mora biti nekje meja!!!
Glede otrok pa slednje, vsaka ženska pričakuje od dolgoročnega partnarstva, da bo nekoč poroka, otrok, družina….tako da, sedaj moraš prečistiti sam s sabo, kaj si resnično želiš, kaj pričakuješ??? In mislim, da pijača ni nikakor v genih-VEM DA NI!!!!!!
Tako da misli pozitivno, in se ne obremenjuj, kaj bo jutri, pojutrišnjem…čez dve leti-ŽIVI ZA DANES, ZA TA TRENUTEK!!!!
Pa še to, zakaj si na svetu-daj prosim ne smili se sam sebi, vsak je svoje sreče kovač-tako bo, kakor si boš sam želel, kakor si boš naredil!!!
Lep pozdrav!!!
Živa
P.S: Res bi te rada enkrat spoznala, da te mal k se spravim!!!!!

Nikar ne obupaj !

Če se zavedaš problema, ga tudi lahko rešiš in pri tebi se ni bati, da bi se zapil.
Poišči si žensko, ki si otrok ne želi, pa bo problem rešen.

Tista tvoja psihiatrinja je bla pa mal čudna !

lp

Spravi se k sebi in se ne zgovarjaj na svojo preteklost, vsi smo imeli kaksne probleme v preteklosti, jih imamo v sedanjosti, pa ne razmisljamo tako pesimisticno kot ti. Razumljivo, da si sam – jaz tudi ne bi hotela biti s takim kot si ti.

veš gre nekako takole: si kar želiš biti… če je le želja in volja dovolj velika. nihče te ni zaznamoval ob rojstvu z nepremakljivo usodo… ta sicer hodi ob nas, a si jo krojimo “po naše”. in če to pomeni, odstopanje od tega kar so nas (na)učili v otroštvu in za kar vemo, da je negativno, potem toliko bolje. da bi postal tak kot moški v vaši družini… je možno, a le če boš ti to dopustil. če boš tako šibek, da boš v strenutkih stiske posegel po alkoholu, namesto številnim drugim metodam lajšanja žalosti, npr. pogovor, sprehod za razmislek, “prespanje”….

da ne bi imel svojih otrok zaradi svojih prednikov je absurd. da bi zamudil nekaj tako lepega kot je očetovstvo, pa živa neumnost. pusti si biti srečen, pusti si živeti, pusti živeti samega sebe.
ja, mogoče imaš v sebi preteklost, morebiti celo gene. čeprav ne vem, ali je alkoholizem prirojen, mislim, da je prej privzgojen in zato tudi lahko odvzgojen!!! pa tudi če bi bil prirojen, se ga da z voljo kontrolirati! in tu se vprašaj ali si pripravljen na ta korak? ali imaš potrebno voljo? željo? potrebno moč? koliko ti je pravzaprav do srečnega življenja… ali pa boš raje “užival” v žalosti samote in smiljenju samemu sebi, ker se ne upaš postaviti zase in svoje ideale (in ne ideale tvojih prednikov)… veš najprej moraš biti zaupljiv do sebe, da boš vedel, da si močen, da lahko živiš bolje kot je tvoj oče, star oče, itd. in da lahko nudiš drugim lepše življenje kot si ga imel ti… šele takrat ko se boš zavedal tega, ko boš delal na tem vsak dan, prebral kako knjigo, se pogovarjal z ljudmi o tem… ko boš razčistil te stvari v svoji glavi (glede tega kaj si in kaj želiš biti in kazati in delati na tem svetu)… šele takrat ti bo lažje. in takrat tudi problem kot je ljubezen, otroci, družina… ne bodo več problem.

zaupaj si. znaš bolje. prepričana sem. in veš zakaj? ker imaš kritično mnenje… ker znaš pogledati na stvari iz distance in ugotoviti kaj je šlo narobe. in to je prvi korak. to te pelje izven vrtinca začaranosti, ko pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. lahko pade. in to zelo daleč. verjemi. drugi korak pa je, da temu kar kritiziraš sam NE slediš!!! pa naj bi karkoli!!!! KARKOLI!!! ampak, da si zastaviš svoje korake, svoje ukrepe, svoja dejanja, svoje misli… ki jim boš sledil. ker boš vedel, da so dobri, da te peljejo v pravo smer in pravo ljubezen, ki jo boš hotel izraziti, pokazati vsem, ki jih imaš rad.

samo verjemi vase…

Strah te je, da bi geni prevladali nad tabo in si ne bi mogel pomagati. Mislim, da to, kar se je dogajalo v tvoji družini skozi generacije, niso ravno podedovani geni, temveč nekaj drugega. Otrok se od staršev nauči, kako reševati probleme. Če se jih rešuje z alkoholom, potem nekateri pozneje sežejo po tej obliki. Edino, kar je mogoče, da ste podedovali, je nagnjenost k depresiji (ki so jo predniki “zdravili” z alkoholom).

Sicer imaš morda res delno negativne preddispozicije, vendar kot sem že rekla, reševanja problemov se naučimo. To pomeni, da se ti kot odrasel moški lahko odločiš in naučiš, da se boš posluževal drugačnih načinov, kot pa pitje alkohola. Predvsem pa je potrebno, da negativne misli zamenjaš s pozitivnimi. Da povečaš svoje samospoštovanje, da si začneš zaupati. Ne rečem, da bo lahko, vendar pa ni vse izgubljeno. Pogovarjaj se tudi z drugimi pari, vprašaj, kako imajo oni “pošlihtano”, kako oni živijo. Videl boš, da je veliko različnih življenjskih slogov, ne samo eden.

Izbira je tvoja. Imaš čudovito priložnost, da prepoznaš družinske vzorce in jih spremeniš, da pretrgaš ta začarani krog in se z lastno prizadevnostjo naučiš, kako biti boljši človek in vse to posreduješ svojim otrokom. Ko boš spremenil svoje misli in dejanja (iz negativnega v pozitivno) se bodo spremenila tudi tvoja čustva. Ne moreš ubežati potrebi po ljubezni in to, da se izogibaš zvezam, samo zato, ker misliš, da dediščine ne moreš spremeniti, te ne bo naredilo srečnega.

Starši ti res niso dali toliko, kot so dobili tvoji vrstniki in ni prav, da si bil prikrajšan. Vendar pa so se trudili po svojih najboljših močeh in ker drugače niso znali. Ti lahko storiš boljše in si sam daš tisto, kar si pogrešal. Ne bo lahko, se pa izplača. Toliko stvari bi ti rada še napisala, samo potem pa bi bila cel roman:) Napiši še kaj, če boš čutil potrebo.

Men se pa zdi, da je škoda takega fanta kot ti… V bistvu se zavedaš tega, kakšen ne smeš bit. In po mojem tud nebi bil… Poznam nekoga, kjer je nejgov oče tud stalno žalil mamo, ne vem, a je pil al ne, v glavnem, živeli so v pomanjkanju ljubezni. In ta človek je rekel, tako kto ti, d aje že od malega čutil, da ne bo imel družine… Ima hčerko, pa še to po nesreči, ampak nisem še videla, da bi imel kdo koga tako brezpogojno rad… Pa da bi bil taka duša do ljudi okol sebe. In ga je res škoda… Sicer sem pa v podobni situaciji kot ti, sicer sem v vezi z nekom, itak vem, da ne bo za vedno, imam pa podoben občutek, da nikol ne bom mela družine. Pa tud me je strah, da nebi bla taka kot moja mama, ki žal ne zna pokazat čustev, ali ap jih na napačen način…

Ej stari, tole ti povem: včasih sem bil zelo veren in celo toliko sem šel daleč da nisem odobraval niti če je kdo zvrnil kozarček rdečega. Zame so bili vsi slabi, pijanci….toda če sem popil požirek ali dva sam, je bilo pa v redu!???
Hočem reči tole – privoščiš si izlet, naravo, v glavnem trudiš se živeti polno življenje – toda daj temu zelenju tudi cvetove. Eden takih cvetov bo zanesljivo to da boš brez sramu in strahu in pomislekov z užitkom spil deci rdečega ali pa pivo. V razumnih mejah noben ni pijandura. Če se vrnem na vero – tudi Kristus je pil vino, pa zato še ni bil pijanec. Vem pa da je hudo gleati svoje prednike, toda ravno to naj ti da moči da ne boš tak. In nisi tak, vsaj kakor opisuješ. Dečko nehaj se sekirati da ne bom zmagal – si že namreč.
mahathma

lep pozdrav!
najprej bi ti rada povedala, da alkoholizem ni dedna bolezen! zato se ne zanašaj na to oz. se ne tolaži s tem, da je to vse dedno, ker ni!!!
razumem oz. poskusam te razumeti, zakaj ne zelis imeti otrok… zaradi slabih izkušenj iz preteklosti in bojazni, da ne bo še tebi spodletelo, kajne?
pusti preteklost in zivi sedanjost! najbrs bi potreboval enega vredu prijatelja, ki bi mu lahko to zaupal, ali pa prijateljico, ki bi te poslusala in ti znala svetovati. ce nimaš te možnosti, se obrni na psihologa ali kaj podobnega! ker so to pač resne zadeve…
raje si zadaj v življenju, da ne boš pijanec, da se boš rešil iz te stiske, v kateri si, ne pa to, da ne boš imel otrok! sčasoma si jih boš želel, morda, samo do te poti moraš hoteti priti, in delati na tem, se čim več pogovarjati!
ne skrbi za vsakim dežjem posije sonce, in če imaš srečo, pa še mavrica:)
lp suzy

Ne zastopim-a,ti pase da si sam al ne?Nekakor se mi zdi,da si se kr za to odlocil

Pozdravljen!

Žal mi je, da tako žalostno zreš v ta svet, ki je kljub vsem preprekam in oviram, ki jih doživljamo, prečudovit! Po drugi strani pa te razumem, saj te je otroštvo zaznamovalo in se še vedno boriš z bremeni iz preteklosti!

Vendar, glavo pokonci! Sama verjamem, da nam življenje vedno nameni samo tisto, kar smo še sposobni prenesti in premagati, ter da nas slabe izkušnje, stiske, bolečine in trpljenje naredijo močnejše. Zato bi morali pravzaprav pozdraviti trpljenje, saj je to edina (čeprav kruta) pot, ki nas osebnostno bogati in nas dela zrele.

Vsi nosimo na svojih plečih tudi bremena in usodo staršev ter drugih ljudi, ki so bili del naših življenj, vendar to ne pomeni, da moramo nujno iti po isti poti kot so šli oni. Če je bil tvoj oče alkoholik, to ne pomeni, da boš tudi ti, zato se nehaj obremenjevati s tem. Če boš ves čas razmišljal o svoji alkoholični usodi, boš na koncu res posegel po kozarcu, saj se pogosto ravno tiste stvari, ki se jih bojimo, uresničijo.

Živi svoje življenje, najdi samega sebe, pojdi v naravo, med živali, med optimistične ljudi…, nikar ne tuhtaj o preteklosti in o tem kar je bilo, saj sam nisi kriv za nič. Ne dovoli, da te drugi poteptajo, dokaži predvsem sebi, da si drugačen in da zmoreš zaživeti polno življenje!

Ne obupaj, svet je lep, vse je v naši glavi, zato pazi kako razmišljaš-misli so energija!
Misli pozitivno in veliko sreče na tvoji življenjski poti!

Anamari

Ali kdaj začutiš, da je nekaj v tebi, kar bi rad podaril nekomu?

V nas je veliko dobrega, ki želimo podarjati in deliti z drugimi. Tako je tudi s teboj. Prav vesela sem, da razmišljaš o tem, kakšen nočeš biti. Kaj pa tisiti del tebe, za katerega veš, da je dober? Veliko je deklet, ki si želijo fanta, ki ne pije. Morda je v dvoje lažje premagati strah, ki je v tebi. Lahko je to dekle ali terapevt. Privošči si lepše življenje, v katerem te ne bo strah.
LP
ŽEna