VERIFIKACIJA ZGODOVINE in revizija zgodovinopisja

Spoštovani,

zahvaljujoč pogumnemu in domoljubnemu medvojnemu, povojnemu in aktualnemu uporu
proti zločinskemu slovenskemu partizanskemu gibanju,
(http://med.over.net/forum5/read.php?186,7361577)
ki je do 17.7.1942 pobilo preko 1000 nedolžnih slovenskih civilistov,
smo priče osvobajajočemu procesu
VERIFIKACIJE ZGODOVINE.

dob’r dan, želim

Se strinjam toda v tem primeru je mozno da: THE END JUSTIFY THE MEANS kot pravijo anglezi, (nevem slovenski prevod) za zlocine nasih starsev pa mi nismo odgovorni,kaj ne?
LET SLEEPING DOGS LIE je tudi kot pravijo anglezi.
Lp xpat

O naši zgodovini kdaj drugič, bi pa pokomentiral dve tvoji izjavi.

THE END JUSTIFY THE MEANS ali po slovensko “cilj opravičuje sredstva” (znamenit machiavellijev citat iz njegove knjige Vladar)
Da res je. mnogokrat za dosego zastavljenega cilja posežemo po sredstvih, metodah, načinih, .. ki so sporni iz moralnega, zakonskega, pravičnega, … stališča. To se dogaja v politiki (laganje, da nas prepričajo v svojo poštenost) v biznisu in tudi v čisto vsakdanjem življenju. Pravzaprav nezavedno prakticiramo vsi ta rek ne da bi se sploh zavedali.
Toda življenje je dokazalo, da kadarkoli postopamo tako, se vedno na koncu zgodi, da izbrana ‘sredstva, metode, delovanje,… postane pomembnejše od cilja samega oziroma samo sebi namen.
Recimo v biznisu se zatekamo k nepoštenim dejanjem, da bi dobili posel. Na koncu se izkaže, da postanejo nepoštena dejanja sama sebi namen in način našega poslovanja. Ali če se navežem na našo zgodovinsko tragedijo.
Cilj revolucionarjev je bil sprememba družbe v ‘bolj pravičen sistem’ in da bi to dosegli se niso ustavili niti pri pobijanju razrednih nasprrotnikov oziroma kakršne koli opozicije (klerikalci, podjetniki, …). Pričakovano se je na koncu izkazalo, da je bilo izbrano sredstvo (pobijanje, ustrahovanje, laganje, kršenje človekovega dostojanstva) postalo samo sebi namen za ohranjanje oblasti, medtem pa se je na ‘pravičnejši družbeni sistem’ kar pozabilo oziroma je bilo to drugotnega pomena.

za zlocine nasih starsev pa mi nismo odgovorni,kaj ne
Seveda za zločine naših dedov nismo odgovorni. Smo pa odgovorni za naš odnos do teh zločinov. In tu je keč. Na splošno velja kot evropska (svetovna) civilizacijska norma, da najgrozovitejši zločini nikoli ne zastarajo. Torej tudi ti med in povojni zločini ne morejo in ne smejo iti v pozabo, češ saj jih nismo mi storili. Zato je nujno, da tako vsak posameznik kot tudi kolektivno kot narod to temačno obdobje naše preteklosti obsodimo podobno kot so to storili Nemci z nacizmom. Torej obsodba VSEH zločinov ne glede na ‘barvo’ storilca brez opravičevanja in zgovarjanja na takratne razmere in podobno.
Ko bomo enkrat ta dejanja brezrezervno obsodili bo kar naenkrat mnogo težje početi stvari, ki se dogajajo danes in jih zapuščamo našim vnukom, da jih ovrednotijo. Govorim o krajah državnega premoženja, tajkunih in vseh ostalih zlorabah oblasti, ki smo jim priča.
Kajti med revolucionarnim likvidatorjem, klerikalnim kolaborantom in današnjimi tajkuni je namreč velik enačaj. Vse povezuje rek: “End justify the (kriminal) means”.

Skratka osebna toleranca do takratnih zločinov kot današnjih tajkunizacij je simbolna sokrivda za posledice teh dejanj. Kdor ta dejanja zmore obsoditi, ta je simbolno opran krivde svojih dedov.

Pometanje pod tepih, češ to ni naš greh, na koncu povzroči prevzemanje krivde naših dedov. To pa ni nekaj, kar bi si želeli kajne. Kar poglej sosednje Avstrijce in Italjane, ki jih prav tako še vedno preganja demon preteklosti, ker se niso soočili z njim. Nemcem je več ali manj uspelo in so zato mnogo bolj osvobojeni ‘karme’ če smem uporabiti ta izraz. Nam to še manjka – tudi izzid nedavnih volitev to potrjuje.

Zivjo Joze
Mi obsojamo nekatera dejanja zgodovine druge pa slavimo in to v taki meri,da nam ze gledajo ven iz uses. Se dobro spomnim partizanske propagande vse do Titove smrti Klub temu se vse ponavlja ,dobro ali slabo,in kako gledas na to je odvisno od na kateri strani pac si. Danes se nanasamo na demokracijo ces da grozote zgodovine se ne morejo ponovit v demokraciji. Demokracija zame je na primer 100 ljudi voli za “da” in 101 za “ne”. Zmagovalci bodo ziveli v razkosju ostali pa v revscini. In sedaj tistih 100 ki so izgubili zacnejo gruntat kako se bi znebili tistih 101, .Dokler je razlika sprejemnljiva bo OK toda prisel bo cas , ko prevec je prevec…!? ker ljudje smo pac taki, da nimamo nikdar dovolj.
LP