Petra,

vidim, da si učiteljica na šoli za gluhe in naglušne. Pred dvema tednoma sem v oddaji Prisluhnimo tišini slišal, da se gluhe otroke poučuje v verbotonalni metodi. Ko sem videl, kaj počnejo, se mi je zdelo, da se jih poučuje tako kot slišeče otroke. Ali mi lahko prosim poveš, v čem je razlika med verbotonalno metodo poučevanja gluhih otrok v šolah za gluhe in naglušne in metodo poučevanja slišečih v rednih osnovnih in srednjih šolah?

Ta metoda je dejansko stara že več kot pol stoletja in katere zagovornik in predstavnik je bil Petar Guberina iz zagrebške šole Suvag, v kateri še danes vztrajajo po tej metodi. Verbotonalna metoda temelji na minimalnih ostankih sluha, katere želijo izkoristiti in usposobiti za poslušanje. Dejansko je to ena najtežjih in zahtevnih metod, ki je uspešna za lažje naglušne, ki imajo še toliko dobro ohranjene ostanke sluha, da skorajda normalno funkcionirajo. Za gluhe pa je to povsem zastarela metoda, ki je zelo redko uspešna, saj pri njej ni možno brati z ustnic. Uspeh merijo z odstotki prepoznave zvokov, in kako naj gluhi se uči poslušanja, če ne more enakovredno slišati vseh zvokov in še to samo od ene ali dveh oseb.
Razlika je v uporabi tehničnih pripomočkov in v poudarjenem pristopu oralne komunikacije, pri kateri se zahteva izredno poslušanje. Ni primerjave, čeprav izgleda podobno, vendar ne, ker je to premišljeno izbrano poučevanje s pravilnim pristopom, da lahko “usposobijo” učence za normalno šolanje v rednih šolah, večinoma šele v višjih razredih OŠ ali v srednjih šolah…

Pri nas jo še izvajajo v Mariboru.

Več o Petru Guberini: http://www.suvag.hr/hrv/page.php?cID=metoda&sID=metoda&eID=vtm

Lp

Če se v šoli za gluhe uporablja verbotonalna metoda z zgoraj navedenimi značilnostmi, naj gre gluh otrok v integracijo – tam mu vsaj ne prepovedujejo odgledovanja, uspeh pa ni odvisen od tega, koliko sliši, ampak od znanja.

Saj, odgledovanje je prav tako zelo otežkočeno, skorajda onemogočeno tudi v integraciji… in še pri branju z ustnic se lahko razbere med 30 do 60, izjemoma največ 70% povedanega samo pod pravimi pogoji. Torej v praksi tudi to ne deluje. Pri meni ne, kadar gre za predavanja ali skupinske pogovore. Individualen pogovor v razmerju 1:1 morda ali pa tudi ne uspe.

Zato je težko karkoli razmišljati, bolje je, da se gluhi borijo za svoje pravice do tolmača in znakovni jezik. Obenem pa razvijajo visoko bralno kulturo in pismenost.

Lp

Mislim da je smiselno, da se uporabi tako verbotonalno metodo, kot ogledovanje pa tudi znakovni jezik.
Kombinacija vseh treh nudi možnost integracije in enkopravnosti. Res je, da z visoko izgubo sluha, ob odpovedi tehnike postaneš gluh in če ne poznaš drugačnih metod komunikacije je le to težavno.
In pa seveda boljša bralna kultura in pismenost.