Kot so ti že nekateri zgoraj napisali… vera in Cerkev sta dve različni stvari. In mislim, da ni nič narobe, če razmišljaš s svojo glavo, saj zato jo pa imaš. Tudi jaz ne verjamem tem verskim dogmam o brezmadežnem spočetju (pa še ene par stvari, ki jih Cerkev uči je tudi malo za lase privlečenih), pa vendar se imam za kristjanko in sem verna.
Tudi če ne hodiš v cerkev, si lahko dober kristjan.

To je samo prepis iz liturgičnega zvezka za 6. razred verouka v Sloveniji,ki ga obiskuje precej slovenskih otrok(tudi moji),ne pa moje mnenje,saj sama prav rada pogledam zvečer na televiziji kak dober film.Zanimivo pa bi bilo slišati gospoda Rodeta,kaj meni o takih vzgojnih veručnih zapisih v učbenikih za verouk.

Sama sem vernik,lahko katoliški s kompromisi kot večina na tem forumu in tudi mnogi pri nas v Sloveniji.Verujem v dobroto,v ljubezen ,v poštenost, pravičnost, usmiljenje…
Ne smem pa uporabiti človeške logike za razlago katoliške vere,njenih naukov,ker so s človeško logiko skregani..Raje ne razmišljam,v veri vidim samo pozitivno naravnanost,saj vera kot taka ni slaba,obljublja nam nekaj lepega v posmrtnem življenju.
LP!!!

v nas je bog, to je božja iskra, in ko bomo ležali na smrtni postelji, bomo mislili na boga. ko se bomo ponesrečili, bomo prosili boga za pomoč . ko bo zbolel nekdo od bližnjih, ki nam je pri srcu, se bomo spet obrnili po pomoč na boga. Ne glede na cerkvene dostojanstvenike, ne glede na vse, iščimo vero , iščimo notranji glas, ki nas bo vodil po pravi poti. in zakaj ne bi zmolili sveti angel, varuh moj, bodi vedno ti z menoj, stoj mi noč in dan ob strani, vsega hudega me brani, prav prisrčno prosim te, varuj me in vodi me, amen. Vera je tudi kakor dobra lepa vzgoja, da se držimo v nekih pravnih okvirih, da ne delamo škode, neumnosti , da se vedemo kulturno do človeka, da nismo vzvišeni, da pomagamo sočloveku itd.itd. K 10 božjim zapovedim bi dodala za Slovence še eno božjo zapoved in sicer ne pijančuj, ker s tem onesrečuješ sebe, družino in okolico. dinka

Torej:
Kje sem pobral tisto o petletnih otrocih , ki jih učijo sovraštva do nemuslimanov?
Ta “fanatični katolik” je novinarka POP TV-ja( imena in primka pa se žal ne spomnim), ki je prejšnji teden dobila v Jeruzalemu dovoljenje, da je obiskala šolo El Fataha , kjer so bili petletni otroci (dečki in deklice) , ki so jih učili o Koranu in seveda o sveti dolžnosti , da se pobije vse, kar ni po godu “Islamu” predvsem pa tistim extremistom. In prav figo mi je mar, če je to zgolj stališče nekih verskih skrajnežev. Ker, če se nekega dne znajdem na njihovi listi za odstrel, ne bo nič drugače , če me zadane krogla kakega skrajneža ali pa pravovernega muslimana.

Sicer pa sem v prejšnjem postu mislil na to, da v Islamskem svetu še na misel ne pride NIKOMUR da bi pisal, “zakaj pa otroka dajati krstiti in ga siliti v neko vero”. Ker za taka dejanja tam padajo glave. To je dejstvo.

Prikrojevanje Svetega pisma: Ne, na nobeno prikrojevanje nisem mislil. Saj Sveto pismo, ki je bilo v zgodovini že ničkolikokrat prevedeno in tudi prikrojeno je itak že tako daleč od originala, da si tisti, ki ne poznamo njegovega originala, verjetno niti misliti ne moremo. Dejstvo pa je, kot je že nekdo prej ugotovil, da pastirji in čreda v današnjem času nista več primerni besedi ( poleg ostalih), ker smo pač v dobi, ko je beseda pastir prejkone slabšalnega pomena. Se pa strinjam, da vsako spreminjanje besed sv. pisma je po svoje prikrojevanje in, da je težko biti “aktualen” in moderen, če omenjaš neko čredo in pastirje itd….

Ja , tvoj pogled je kar pravi. Samo, če slediš dobesedno Kristusovem nauku: Glej, a si lahko predstavljaš, da bi v današnji dobi motorizacije in ostalih novitet, duhovniki špancirali po svetu bosi, ali na oslih, medtem, ko ima skoraj vsak “civil” avto? Ha, to bi bil šov. In vendarle tudi posedovanje avta je lahko prikrojevanje življenja svetega pisma. Pa smo tam, a ne!

Posavec:
>”Glej, a si lahko predstavljaš, da bi v današnji dobi motorizacije in ostalih novitet, duhovniki špancirali po svetu bosi, ali na oslih, medtem, ko ima skoraj vsak “civil” avto? Ha, to bi bil šov. In vendarle tudi posedovanje avta je lahko prikrojevanje življenja svetega pisma. Pa smo tam, a ne!”>

Lahko pa primerjamo Papeža in pa Mati Terezijo – oba v istem obdobju – času.
Pa zlati oltarji – borba za nepremičnine – gozdove – ni prav nič po Kristusovem nauku.

dobro si zapomnite naslednje:
tišina = osredotočenje
osredotočenje = moč

Največja moč izvira iz globine nas samih. Kadar se zberemo v tišini, se oremo na izvir vseh navdihov, si ponovno naberemo moči in spet najdemo pravo pot. Ko se zberemo, prisluhnemo: vendar ne zunanjemu hrupu, ampak našemu notranjemu glasu, tako drobnemu, da ga ljudje, ki žive razburkano, večinoma ne slišijo, čeprav se trudijo, da bi ga slišali. Verniki pravijo, da je to božji glas, drugi, ki so ga včasih slišali v stiski ali nevarnosti, pravijo, da je to “slutnja”….

Tudi jaz sem versko vzgojena. Vem pa tudi, da imamo v glavi nekaj, kar naj bi bilo namenjeno razmišljanju. In nerazumljivo bi bilo obsojati sebe zato, ker to tako tudi uporabljamo.

Ne vem od kod ti prepričanje, da otrokom ne moreš nuditi božičnega navdiha. Ker je božič po novem (torej v novem sistemu, v katerem se sicer nekateri katoliki pritožujejo, da se jim godi še slabše kot v prejšnjem sistemu preprosto zato, ker jim (še) ni uspelo nekatolikov postaviti za drugorazredne državljane) državni praznik, ga pač jemljimo kot družinski praznik. Otrok, ki bo čutil toplino družinske povezanosti, zagotovo ne bo za nič prikrajšan.

Mislim, da so tvoji občutki krivde, ki jih doživljaš le zato, ker si še upaš misliti s svojo glavo, povsem odveč. Duhovni bi seveda rekli, da ti šepeta hudič (te skuša), a to izvira iz časov, ko je bilo znanje njihov privilegij, ki so ga skrbno čuvali, da bi lažje držali ljudi v strahu, nevednosti; da bi se ljudje – v upanju na lepše posmrtno življenje – sprijaznili z lastno revščino in ne opazili bogastva in izobilja, v katerem od nekdaj živi večina cerkvenih “dostojanstvenikov” (čeprav seveda uči povsem nasprotno!).

Za dejstvo, da smo ateisti ali agnostiki lahko še boljši ljudje brez vsega tega (torej brez verske vzgoje in zakramentov) pa obstaja zelo preprosta razlaga. Ko jaz, kot nevernica, storim slabo dejanje, imam opraviti s svojo vestjo. In moram “težo greha” nositi sama. Ne čakam prve priložnosti, da grem v spovednico, mi nekdo naloži pokoro in bom odrešena do naslednjega “greha”. Edino moja vest je merilo mojega početja. Vest, ki in kolikor jo ima človek izostreno za lastna (ne)dejanja, pa je neodvisna od tega, ali mi bodo pravila vbijali v glavo ljudje, ki živijo izven življenja (v instituciji) in ki se jih niti sami premnogokrat ne držijo. Da ne govorim o Cerkvi kot instituciji! Je ponižna, je skromna, ne laže, ne krade ….???!!!
In poleg tega, pa kdo je sploh dandanes še lahko tako preprost, da misli, da je boljši zato, ker hodi v cerkev poslušat in gledat možakarje v dolgih oblačilih, ki izvajajo neke ceremonije, ki se postavi v vrsto, da poje košček neke vrste piškota in s tem “kao” poje Kristusovo telo(!!!), ki tem možakarjem pusti, da škropijo in kadijo njegovega otroka, ki izvajajo cel kup teh nesmislov in se pri tem držijo smrtno resno??!!

Da siliš otroka v nekaj, kar jih dolgočasi, ni najhuje (čeprav je seveda vprašanje, kaj bodo od tega odnesli in se meni osebno tudi to ne zdi najbolj prav). Huje je, da jih siliš nekam, kjer izvejo, da so grešniki, da so se že slabi rodili. In da so nekatere stvari, ki so povsem naravne in potrebne za ohranjanje človeškega rodu, sramotne. Saj jih duhovniki ne delajo (no ja, vsaj naj jih ne bi, čeprav se meni tudi ob tem poraja vprašanje, kako lahko trdijo o popolnosti Boga, hkrati pa zanikajo in zavračajo tako pomemben del človekove osebnosti kot je spolnost. A pomislite vendar, da bi Cerkev svoje bogastvo morala deliti z ženami duhovnikov in njihovimi otroci!!! ). In to je tisto, kar sama najbolj zamerim cerkvenim učiteljem. Da že otrokom prizvgajajo neke občutke krivde, odpora do lastnega telesa, sramovanje samega sebe!!! To pa je zame najhujši vseh možnih grehov. Ker ravno iz neljubezni do sebe izvira neljubezen do drugih, ostalih, drugačnih.

Še in še bi lahko pisala. A naj, mislim da Natashi, pojasnim na kratko le še to. Ateizem pomeni le nevero v obstoj boga (ali bogov). Vera vase, v druge ljudi, v moč narave ipd. nimajo z ateizmom nobene zveze.

Ja, maš prav. Sem pa tole “usmerjanje” mislila bolj za tiste, ki se res ne morejo sprijaznit z dejstvom, da otroka ne bi krstili. Bi ga pač več poučevali o eni veri (njihovi) in mu dali vedeti da so tudi druge variante.

To je ful težko govorit, ker tisti, ki so verni ponavadi ne spreminjajo svoje vere. Zato se nerada spuščam v to. Sem pa ravno zadnjim v MK naletela na knjigo “vse religije sveta” in mi je prav žal da je nisem takoj kupila.

Sama sem slabo poučena in komaj čakam, da bom imela tisto knjigo. Edino ne vem koliko je zanesljiva.

Zdi se mi prav da tudi ateisti vedo kaj o religijah, saj to sodi v splošno razgledanost človeka.

Mal si primitivna če misliš, da je Jezus kar tako slučajno ozdravil (z bioenergijo) Lazarja ki je bil že štiri dni mrtev. Poznaš še koga, ki je mrtve obujal?

Bi prosil nekoga, če mi lahko napiše teh 10 božjih zapovedi, 5 cerkvenih zapovedi in 6 resnic. Jaz sem jih na žalost delno pozabil.

Ne vem, če to leti name, pa recimo da ja.

In kaj ima to obujenje (tudi če ga za trenutek vzameme za sveto resnico) zveze z mojim pisanjem? Če me zaradi tega, ker ne spoštujem človeka le zaradi fraka in talarja na sebi in lepih besed na jeziku, ne bo obudil od mrtvih, je tako edino prav. Kaj misliš, da bi želela celo večnosti preživeti v tvoji družbi in družbi tebi in njim podobnih??!! Ljudi, ki delate dobro le zaradi obljubljenega plačila ali zaradi strahu pred maščevanjem….ne, hvala! Bo v peklu bolj zanimiva drušna ::)))))))

Evo deset božjih zapovedi, za tebe Tomo

1. Veruj v enega Boga
2. Ne skruni božjega imena
3. Posvečuj gospodov dan
4. Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji in boš dolgo živel
5. Ne ubijaj
6. Ne laži
7. Ne nečistuj
8. Ne kradi
9. Ne želi blaga svojega bližnjega
10. Ne želi žene svojega bližnjega

Najlepša hvala.
Ali veš (ali kdo drug) mogoče tudi 6 resnic in 5 verskih zapovedi?

Pet cerkvenih zapovedi:1.Posvečuj zapovedane praznike.
2.Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši.
3.Posti se zapovedane postne dni.
4.Spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu in vsaj v velikonočnem času prejmi sveto rešnje telo.
5.Sklepaj zakon po cerkvenih določbah.

Šest resnic:
1.da je Bog.
2.da je Bog pravičen sodnik,ki dobro plačuje in hudo kaznuje.
3.da so tri božje božje osebe:Oče,Sin in Sveti duh.
4.da se je Bog sin učlovečil,da bi nas s svojo smrtjop na križu odrešil in večno zveličal.
5.da je človeška duša neumrljiva.
6.da je milost božja za zveličanje potrebna.

Sedem glavnih grehov:
1.napuh,2.lakomnost,3.nečistost,4.nevoščljivost,5.požrešnost,6.jeza, 7.lenoba

Prvič se je resno zataknilo, ko je otrok prišel iz župnišča in vprašal – saj veste, tisto večno – KDO JE USTVARIL ČLOVEKA? Ostala sem brez odgovora ; ati je zdravnik, babi 100% verna,dedek ne tukaj ne tam, jaz pa z eno nogo v vesolju. Požiram Denikena, Mohoriča, Clarka, Okičevo … Ne bom mu lagala, če nisem prepričana , da je to absolutna resnica. In v hipu je v zanki, na robu, ne zaupa pastirju. Ne more mu več popolnoma zaupati, ker obstaja preveč resnic.Preveč kontradiktornih izjav.
Verjetno nisem dober vernik in me dolgočasi vse skupaj. Potrebujemo spremembo.
Na podeželju so gotovo vsi otroci vključeni v “sistem”. Tudi moji. Ali je prav, da vztrajam? Imam občutek krivde.Hinavka?!
Ob sobotah oz. ob nedeljah delava in smo le enkrat tedensko skupaj. Lepo nam je, ko poležimo, ko smo doma, ko beremo pravljice. Ali nam bo nedeljski obred dal toliko miru? Kaj je več vredno? Mi vemo. In se v teh časih, ko smo starši prezaposleni, raje obrnimo Bogu v nas samih. Saj smo tudi to, mar ne?
Naj hitimo, naj se pričkamo (ker je tako dober ŽIVŽAV ,ker med tednom ni časa za TV, ker samo ob nedeljah ni šolskih obveznosti) naj iščemo družinski mir med stenami cerkvenih ustanov? Bog pride k nam, čeprav ga ne iščemo vsak teden ob isti uri. Le sprejeti ga moramo in živeti z njim. Vem, da je tako , pa vseeno rinem tja. Zakaj? Ker smo tako presneto tradicionalni?

Natanko tako, to sodi k splošni izobrazbi. In če že mislijo otroke v šoli poučevati o verah, bi bilo edino prav, da jih poučujejo o zgodovini svetovnih verstev — od poganskih naprej. Kar pa zadevo knjigo o verstvih je pa toliko zanesljiva kot vsaka knjiga — v večini se najde kak napačen podatek, vendar pa dobiš nek splošen vtis. Podatke lahko potem tako ali tako še preveriš po drugi literaturi. Zato zavihaj rokave in se začni poglabljati v verstva. Na koncu boš tako ali tako ugotovila, da imajo vsa verstva skupno jedro in podobne nauke. Vse izvira iz enega. Različne vere pa so nastajale iz želje po oblasti, podobno kakor politične stranke.

Skoraj vse povsem enako sem dal skozi, tudi razmisljanja in dileme, ki jih opisujes. Ja, a podeželju so res vsi otroci vključeni v “sistem”. Ce svojih ne vkjucis, jih vsi postrani gledajo. Stisnil sem zobe,sel vcasih preko svojih prepricanj, pa smo nekako dali skozi vse zakramente. Danes sta oba polnoletna. Hcera se vedno dokaj redno hodi k masi, sin pa je prenehal kmalu po birmi. Trideset dni obveznih smarnic, ki so se nadaljevale z devetdnevnico je naredilo svoje. Kako koli, ce se bo zelel cerkveno porociti in ce bo v veri nasel svoj smisel, ima vsaj formalne osnove zato. In v cerkvi je vse velika forma, mnogo manj je pomembna dejanska vera cloveka.

Mene je najbolj od cerkve najbolj otujila politika izpred oltarja. V cerkvi sem iskal notranji mir, poslusati pa sem moral pridige o krivicnosti in zlocinih komunizma.

Presenečen bi bil, če bi poznal Sveto pismo v originalu. Sploh ne gre za kaka vzvišena besedila (vsaj kar zadeva Staro zavezo), temveč v njem kar mrgoli najrazličnejših vulgarnih besed, ob katerih bi dandanes vernike kap, če bi jih prevajali tako, kot so napisana. Še najbolj se je originalu približal angleški prevod, ki je marsikatero krepko ohranil, slovenski prevajalci pa so se iz bojazni, da bi se ovčice pohujšale, spet odločili za polepšano izrazoslovje.

Tole pa diši po budizmu.

Tudi jaz sem krščansko vzgojena, pa vendar se mi zadnja leta upira misel na to, da bi hodila v cerkev in poslušala tiste bedarije. Župniki zadnja leta govorijo vse drugo kar bi morali. Vtikajo se v politiko kar absolutno ne paše v cerkev.

In čedalje bolj sem mnenja, da cerkev res ni tista, ki bi nam morala narekovati kako naj živimo, oni nas NE morejo učiti o družini, vzgoji otrok, ker učijo nas lahko samo tisti z izkušnjami in župniki teh izkušenj nimajo. Potem nas stalno posiljujejo z darovanjem denarja, bomo delali to, tisto……….rabimo denar. OK gospod župnik se pa vozijo z najnovejšo različico opla astre ali corse, ki si ga večina normalnih ovc ne more privoščiti. In od kje jim denar – ja od nas bebcev, ki tako pridno darujemo.

Tudi k spovedi ne hodim več, ker mislim, da enmu tujcu tam pa že ne bom razlagala svoji težav in grehov. Jaz se s svojim bogom že sama zmenim. In mi vedno odpusti. Molim kadar se tako počutim. Verski prazniki so v bistvu edino kar odobravam in imam rada. Rada praznujem božič, veliko noč…… Vsi ti prazniki vendarle združujejo in so lep običaj.

Mogoče sem malo zašla, ampak tako mislim glede vere in cerkve.

Lepe praznike.