Natalija,
kar nekaj časa sem premišljevala ali naj vaše pismo “spustim skozi” ali ne.

Osebno razumem naš forum kot spoštljiv pogovor med sicer neznanimi ljudmi. Ne glede na to kaj kdo sprašuje, sprašuje zato, ker ne ve, kako in kaj in si zasluži odgovor, ki ni stvar čustev, še zlasti ne negativnih, pač pa odgovor, ki seveda lahko vsebuje tudi nestrinjanje.
Prav zato se mi zdijo dragocena prizadevanja g. Primoža, ki ta forum vodi. Pogovori naj bodo odkriti, kolikor pač kdo oceni, da je lahko odkrit (neznani javnosti), nikakor pa ne zmerjanja ali stereotipna označevanja drug drugega.
Lahko razumem, da se nekdo, tako kot ste se vi, prepusti navalu jeze in nestrinjanja (saj to doživljamo prav vsi kdaj pa kdaj, a ne) vendar je prav, da taisti hip ne piše. Naj se prva čustva poležejo, naj gredo misli skozi glavo. Odgovor pa je smiselno napisati, ko se pomirim.

Vašga pisanja ne bom objavila predvsem zato, ker tudi sami ugotavljate, da pišete v jezi in je mama Eva najbrž že slišala veliko podobnih mnenj.

Pa še to.
Pisanja v stilu kot je v vašem pismu ne bo nikoli prišlo do naslovnika. Ne vsebuje dejstev pač pa le čustveno obarvane argumente (jezo).
Se mi pa zdijo vaše misli vredne razmisleka in sploh sem čutila, da sploh niste “tako huda”, saj imate tudi dobre predloge za mamo Evo.

Če ste pripravljeni vas vabim, da še napišete kaj glede prehrane otrok, vendar na način, ki se bo mame Eve dotaknil. (Ne bo jo potisnil v jezo, v obrambo in še utrdil njeno prepričanje)

Jaz se prehranjujem povsem običajno in se tako, laično, čudim vegetarjancem, vendar dopuščam, da živijo in se prehranjujejo kot želijo. Se pa strinjam z vami, da je otrok “v rokah staršev” in seveda odvisen od njihovih odločitev. Verjamem tudi, da ima vrtec lahko s tem “same težave” – saj si vendar lahko otrok zaželi hrane, ki jo pri kosilu jedo vsi drugi otroci. In kaj takrat?
Na to nama bi morala odgovoriti mama Eva, a ne.

Lep pozdrav

Francka

Spoštovana gospa Francka!

Sem prebrala vaše pismo, ki je bilo namenjeno meni. Tega sploh ni treba objavit, gospa Francka. Čudim se, da ste objavili sploh pismo te mamice, saj ste vedeli, da bo požela jezo nas, staršev, ki se trudimo otrokom dat kar najboljše pogoje za življenje (predvsem pa mi, ki imamo otroke s PP). Takim ljudem, kot je ta mamica, se na lep način preprosto NE DA dopovedat. Verjemite, da imam izkušnje z njimi. Mene sploh ne zanima stil prehranjevanja mamice, me pa zelo moti, da s tem odreka hrano otroku, ki jo nujno potrebuje za razvoj telesa, predvsem pa možganov. Ne bom več pisala o prehrani. En neobjavljen komentar je bil dovolj. In se grem stavit, da bi me večina staršev podprla. Nisem med tistimi, ki ljudi božam za njihove napake. Sem poštena in odkrita.

Sem pa slišala, da je na Črtomirjevi ulici v LJ vrtec, kjer otroku nudijo dieto, ne vem pa, če to vključuje tudi otroke vegetarijancev. Se vam ne zdi nič čudno, zakaj vrtci ne želijo sprejet otrok, ki jim starši ne pustijo jest mesa, jajc, rib…?Očitno s svojim mnenjem res nisem v manjšini.

S spoštovanjem, Natalija

Natalija,

ne gre za božanje staršev, ki počnejo napake. Moje izhodišče je, da starši delajo v prepričanju, da delajo dobro za otroke. To prepričanje pa je pri vseh nas izjemno močno (čustveno) zakoreninjeno. In tu si običajno ne pustimo blizu.
Vam moram povedati, da nimam bolj zoperne izkušnje kot je ta, da sem v vrtcu prosila, da naj otroka nikar ne “silijo z nobeno hrano (ne zdravo in ne nezdravo)”. Pa mi niso rekli, glejte kako je droban, pač pa “To pa ne gre, potem pa imamo težave z drugimi otroki”.
Ali bi bili hudi name, če bi vam povedala, da nikoli nisem nobenega od sinov prosila, silila, okoli prinašala, da bi jedel solato. Res dolgo je nista, čeprav sta jo vedno imela na mizi. Danes (12, 9 let) jo jesta oba, mogoče kakšno leto nazaj. Takole počasi sta jo začela uživati, ko sta gledala naju z možem, ki imava rada prav vsako vrsto solate.
In bila sem se pripravljena skregati z vsakim, ki je silil moja otroka, naj jesta solato. In imela sem celo paleto argumentov, zakaj tega ne dovolim.

Slabo pa prenašam vse vrste ekstremov (tudi ekstremno vegetarjanstvo v imenu skrbi za življenje drugih živih bitij), pa tudi navidezne rešitve.
Zakaj naj mama Eva prinese v vrtec potrdilo o dieti? Ali je vegetarjanstvo dieta?
Če vrtec želi razlago, zakaj otrok nečesa ne je, naj staršem naroči, da želijo potrdilo, da otrok lahko uživa vegetarjansko hrano. To pomeni, da bodo starši morali zdravniku razložiti svoj pogled glede prehrane otroka in prav on je tisti, ki bo lahko staršem najbolj kompetentno pojasnil, kaj to za otroka pomeni.
Zelo se strinjam s Kikico, ki pravi, da čeprav sama ne je mesa, dopušča otrokoma, da se bosta o tem nekoč sama odločala in jima postreže s hrano, potrebno za zdravo rast in razvoj.

Verjamem, da imate marsikatero izkušnjo, dobro in grenko z različnimi starši, toda ali ste kdaj dosegli pri kom spremembo v vedenju, ravnanju, če ste ga takole “skregali”. Prepričana sem, da ne. Dosegli ste le, da so se vas raje ti starši izognili ali pa pazili, da pogovor ni nanesel na temo o kateri se niste strinjali. V sebi pa so ostali istega prepričanja, celo naučili so se ga še bolj krčevito braniti, poiskali so še nove argumente o tem, da imajo prav. Tako se tudi mama Eva razveseli npr. raziskave, ki ugotavlja, da naj bi bil človek naravnan na vegetarjanstvo, ne glede na to, da obstaja še in še raziskav o pravilno uravnoteženi prehrani, ki vsebuje meso. Verjame torej eni, ne pa množici drugih.

Pismo pa sem objavila zato, ker vegetarjanstvo vendarle ni tako redko. In zakaj naj ostane neobjavljeno. Zelo bi si namreč želela, da se starši pogovarjajo o svojih izkušnjah tudi na tem področju. Mogoče bo mama Eva lažje in prej sprejela “bolj blag” odnos do prehranjevanja, če ji bodo svetovali drugi starši s podobnimi izkušnjami.

Lep pozdrav
Francka

Morda tule lahko dodam nekaj svojih misli.
Sama ne jem mesa (ne maram izraza vegeterijanka). Pa ne bom o svoji prehrani. Delam v vrtcu in dve leti nazaj smo tudi mi prisluhnili tovrstnim željam staršem. Sprva smo res upoštevali le diete, ki so jih predpisali zdravniki (brez jajc, mleka ipd) Teh diet je iz leta v leto več, vsaka skupina ima skoraj že vsaj enega otroka z dieto. To je za naše kuharice kar veliko dodatnih težav. Imamo devet enot, kamor pošiljajo hrano iz centralne kuhinje in lahko si mislite, kje vse se lahko zatakne. Vsakodnevno sporočanje, vsi zaposleni moramo poznati diete, saj lahko vzgojiteljica ali pomočnica manjkata ipd. To pišem, ker vrtce lahko razumem, da se otepajo še vegeterijanskih diet. KOt sem že omenila, smo pred dvemi leti začeli tudi mi upoštevati takšne želje staršev. Tisto, kar pa mene zmoti, pa je otrok in njegove želje. Lani sem imela v skupini vegetarijanca, starega pet let . Veste kako mi je bilo hudo, ko mu nisem smela dati mesa. Naše kuharice so se vedno potrudile, naredile okusno (vsaj zame) zamenjavo, a je redko pojedel, večkrat se ni niti pritaknil. Prav lačno pa je gledal meso na krožnikih svojih prijateljev. In ko sa ga drugi otroci spraševali, zakaj ima drugačno meso, jim je odgovarjal, da mu mami ne pusti…. Tu jaz vidim problem! Otrok, ki raste v družini in se vsi enako prehranjujejo, mesa verjetno ne bo pogrešal, ko pa ima za mizo še tri otroke, na njihovih krožnikih pa meso, je zgodba drugačna… Samo toliko…

Natalija, moja otroka sta prav na Črtomirovi – dietno prehrano seveda imajo za otroke z alergijo (mislim, da je tako povsod ali skoraj povsod), vegetarijanskih otrok ne odklanjajo, le kuhajo jim ne posebej. Pač dobijo od obroka tisto, kar je brez mesa… Vedno pa hočejo v vrtcu imeti zdr. spričevalo o alergiji – da ne bi potem izpadlo, da so otroka dietno prehranjevali na lastno pest. Mislim, da najbrž tudi v primeru vegetarijanstva zahtevajo kaj podobnega – zdravnik lahko preprosto napiše, da ve, kakšno hrano dobiva otrok in da svoj žig. Mislim, da bi to moralo zadostovati.
Kaj je človek, rastlino- ali mesojed, se lahko gremo dolga leta, zagotovo pa lahko trdim, da prehrana, ki vključuje tudi meso, mlečne izdelke in jajca NI ŽE SAMA PO SEBI ZDRAVA in to slovenski narod glede na stopnjo bolezni srca in ožilja vztrajno potrjuje. Prepričana sem, da se veliko slovenskih otrok od ranih nog hrani zelo nezdravo (preveč mesa, sladkarij in premalo sadja ter zelenjave, pitje gaziranih in sladkanih pijač, etc etc etc).