Ga. Stanovnik,
berem vaše odgovore, ki se mi zdije zelo strokovni in na mestu. Mi lahko svetujete zakaj se vedno znova navežem na poročenega moškega (sedaj je to že tretji), ki se potem ločuje in so scene…
Verjetno boste povezali tudi pri to s tem, da imam ločene starše in iščem očeta, ne pa moža (z očetom sem namreč imela kot otrok in najstnica zelo malo stikov)…vendar ne vem kako iz tega kroga. Iz odgovorov, ki sem jih prebrala vedno sklepate iz otroštva, torej pomeni, da se meni vzorec vedno ponavlja to, da ne bom nikoli mogla biti srečna, ker v otroštvu nisem imela stikov z očetom?

Brez zamere, ker se oglašam, le na en vidik tega problema želim opozoriti. Da ne bi nikoli mogla biti srečna zaradi odsotnosti očeta v otroštvu? Te stvari ne gredo tako linearno, ampak večplastno! V večini primerov ni problem v tem, kaj se nam dogaja, pač pa v tem, kako to vzamemo! Itak imamo življenjske lekcije posejane skozi vsa obdobja od najnežnejših let do visoke starosti, v kolikor nam je le-ta namenjena. V prvotni družini, kjer odraščamo, res poberemo maso bolj ali manj ne/uporabnih vzorcev čustvovanja/mišljenja/obnašanja, ki jih moramo ob svojem času predelat, ene prerastit, enih par pa enostavno odvreči. Za osebno rast dobimo samo to, kar potrebujemo. V enostarševski družini res lažje kasiramo vzorec pogrešanja očeta, ni pa to pravilo! Zato ne, ker je lahko oče čustveno odsoten tudi v kompletni družini. Sploh pa ni nujno, da ima očetova odsotnost kakršen koli vpliv na otroka, ker ga kot vzor moškega uspešno nadomesti bodisi očim ali stari oče, morda celo stric. Še nekaj je: že kot otroci zelo raznoliko doživljamo vsak svojo lekcijo, tako da se enih vse globoko dotakne, medtem ko drugi ogromno prenesejo brez hudih posledic za psihološki razvoj, celo okrepljeni izplavajo iz problema! Kar koli imamo za prerastit, nam življenje položi pred noge….in ko se lekcije naučimo oz. ozavestimo, je nič več ne ponavljamo. Zato nikar razmišljati v tej smeri, da nas otroštvo zaznamuje, ne da bi lahko to tudi prerasli. Vse dobro!

Tebi manjka samo eno: zavedanje, da naj ne bi drugim storili tistega, česar se bojimo, da bi kdo nam storil. Na poročenega se nimaš pravice navezat in to si lahko zavestno rečeš in tega ne počneš. Če veš, da je poročen. Saj če ženska ni za stvar, je še tako vztrajen zapeljivec ne more prepričat, tega mi ne bo nihče rekel. Si pač tiste nature, ki kar popustiš, ko ti zapaše, pa četudi preko trupel . Se da, se da upreti, ignorirati neprimernega osvajalca in konec.

Pozdravljeni!

Kot pravite, se vedno znova navežete na poročenega moškega. Zelo težko vam iz teh nekaj besed, ki ste jih napisali povem, zakaj se vam to dogaja. Zagotovo pa vem, da je odgovor v vašem čustvenem svetu. Zgodbe, ki se vam ponavljajo, nosijo podobno čustveno dinamiko. Srečate moškega, ki je poročen, se zapletete v odnos, na koncu pa ostanete sami. Ta model ste nekje že doživeli. Morda je vaša mama živela z moškim, ki je bil poročen. Jaz resnično ne vem, kaj vse ste doživljali, vem pa, da vas je čustveni svet, v katerem ste živeli zelo zaznamoval. Točno ta čutenja, ki se odigravajo od trenutka, ko spoznate moškega, pa do vseh scen, ki sledijo, ste vi že nekje doživeli. Občutje je bilo isto. In ker vas je tako globoko zaznamovalo in ker kot otrok niste imeli prostora, da bi govorili o tem kaj doživljate, so čutenja ostala del vas in se sedaj ponovno prebujajo v vašem odraslem življenju.

Pravite, da nikoli ne boste mogli biti srečni. Jaz se s tem ne bi strinjala. Samo spomniti se boste morali istih čutenj, ki jih sedaj doživljate in jih prilepiti na slike v otroštvu, tja kamor spadajo. S tem boste razmejili, da to ni vaše, je od vaših staršev. Pomembna je tudi vaša lastna odločitev. Ko boste začutili, koliko se sramotite in ponižate s poročenimi moškimi, si tega več ne boste dovolili. In na koncu ostanete sami in zavrženi, vsi upi in obljube so zaman. Tudi tega ne potrebujete več. Ste odrasla ženska, ki je vredna, da jo moški spoštuje in ljubi zaradi nje same. Ne potrebujete več moških, ki vas zlorabljajo zato, da nagajajo svoji ženi. Ko boste globoko v sebi začutili, da ste vredni več, da si tega več ne boste dovolili, bodo poročeni moški iz vašega življenja izginili. Preprosto vas več ne bodo zanimali. Takrat bo nastal prostor za vezo, ki je spoštljiva in trajna. Prišel bo moški, ki bo tam samo za vas in ga ne bo potrebno z nikomer deliti. Vi morate narediti prostor za moškega, ki vas bo ljubil in spoštoval. Dokler, pa ste zasedeni s čutenji, ki vam pripeljejo poročene moške, ni prostora za novo, drugačno vezo. Vi ste tista, ki ustvarjate svoje življenje in pokličete ljudi v svoje življenje, četudi morda to počnete nezavedno. S tem z nekom iz preteklosti ohranjate stik.

Sedaj ste odrasla ženska, dovolite si oditi od doma, zapustiti stare modele razmišljanja, čutenja in vedenja in ustvariti nekaj novega. Narediti prostor moškemu, ki vas bo spoštoval in vas bo imel rad točno takšno, kakršna ste v svoji najglobji biti.

Verjamem v vas.