Enkrat ste mi že pomagali z nasvetom. Z možem se po raznih manjših krizah spet ljubiva in znova si ga želim kot ljubimca.
Sem pa ugotovila, da pogrešam tisti občutek zaljubljenosti, ki so kot metuljčki v trebuhu. Tega z možem seveda ne občutim tako intenzivno, saj sva skupaj že 10 let. Razumljivo in to me niti ne moti. Moteče je to, da zavestno in podzavedno iščem situacije, da lahko tisto občutim. Če ne drugače pa sanjam moškega, ki me osvaja in se mu predam in uživam tiste lepe občutke še ure potem ko se zbudim. Spomnim se, da sem se že kot 5 – letna deklica zaljubljala v očetove prijatelje in njihove sinove. Takrat je bilo to simpatično, danes pa moteče. Z možem imam dober in kvaliteten odnos, zato sklepam, da je težava v meni. Zdaj npr. sanjam bivšega, ki mi sploh ni po godu. Jutri bom sanjala že naslednjega… Ali imam kakšno čudno obliko odvisnosti, ali sem v otroštvu pogrešala očeta? Kaj je narobe in kako naj si pomagam?
Naj povem, da sem imela dobro družinsko življenje in skrbne starše. Prav jezna sem nase, ker ne dam mira sebi in svojim, po drugi strani pa mislim, da se bližam k sreči.
hvala

Lahko ste veseli, da vama je z možem uspelo prebroditi krize in si ga tudi kot ljubimca spet želite. To je velik uspeh. Zavedati pa se morate, da vznemirjenja, ki ga doživljamo v obdobju zaljubljenosti ne moremo obdržati za vedno. Mnogi tega niti ne pogrešajo, posebno, če so v partnerstvu zadovoljni in se čutijo ljubljene. Kljub temu dobro vem, kaj pogrešate in si želite. Z možem si vzemita čas samo za vaju, privoščita si romantično večerjo, morda kar vikend v hotelu. Osvajajta se in razvajajta, privoščita si skupno aromatično kopel ob razsvetljavi svečk in kozarčku penine. Dobro bo delo obema in vajinemu odnosu. To je le en predlog, možnosti pa je nešteto, uporabita lastno domišljijo in vnesita kakšno spremembo tudi v vajino spolno življenje. Zavestno se izogibajta rutini v skupnem življenju. Za to je potrebno nekaj napora, vendar se obrestuje.

Alenka B