večni iskalci na portalih
Pri partnerskih odnosih v fazi sinhronizacije (zaljubljenosti) ne morete vedeti kako globoka je voda. Nihče ni popoln in vsak bo imel kakšno od napak, ki bo sčasoma začela razjedati odnos. In ravno to je tema za osebno rast. Napaka je pogosto res napaka partnerja, vendar pa je napaka najpogosteje tudi naša projekcija lastnega uma in ran.
V bistvu se gre bolj zato, ali se prepustimo navalu čustev in hormonskega “divjanja” ali pa potegnemo zavoro in v odnos ne vstopimo v celoti (morda samo z vagino ali penisom, ali pa še to ne).
Ker smo ljudje ranjeni v odnosih in imamo nedosegljiva pričakovanja, v svojo bližino privlačimo ravno to. Nove bolečine in osebe, ki ne morejo izpolniti naših pričakovanj – kako bi jih lahko, če pa so naša pričakovanja samo plod naše projekcije naših preteklih izkušenj in ran.
Kakšnega partnerja pritegnemo v svoje življenje je odvisno samo od tega kako dobro smo “počistili” pred svojim pragom. Nihče, ampak res nihče pred svojim pragom ne more počistiti tako zelo, da se v času partnerske zveze ne bi našlo še kaj.
Naj je nekdo še tako superiorno inteligenten, temu mehanizmu se ne more izogniti.
Pri partnerskih odnosih v fazi sinhronizacije (zaljubljenosti) ne morete vedeti kako globoka je voda. Nihče ni popoln in vsak bo imel kakšno od napak, ki bo sčasoma začela razjedati odnos. In ravno to je tema za osebno rast. Napaka je pogosto res napaka partnerja, vendar pa je napaka najpogosteje tudi naša projekcija lastnega uma in ran.
V bistvu se gre bolj zato, ali se prepustimo navalu čustev in hormonskega “divjanja” ali pa potegnemo zavoro in v odnos ne vstopimo v celoti (morda samo z vagino ali penisom, ali pa še to ne).
Ker smo ljudje ranjeni v odnosih in imamo nedosegljiva pričakovanja, v svojo bližino privlačimo ravno to. Nove bolečine in osebe, ki ne morejo izpolniti naših pričakovanj – kako bi jih lahko, če pa so naša pričakovanja samo plod naše projekcije naših preteklih izkušenj in ran.
Kakšnega partnerja pritegnemo v svoje življenje je odvisno samo od tega kako dobro smo “počistili” pred svojim pragom. Nihče, ampak res nihče pred svojim pragom ne more počistiti tako zelo, da se v času partnerske zveze ne bi našlo še kaj.
Naj je nekdo še tako superiorno inteligenten, temu mehanizmu se ne more izogniti.[/quote]
Premnogi so prepričani, da se temu lahko izognejo, precej jih celo misli, da to lahko celo izkoristijo.
….Jaz tega s poroko in zapiranjem vrat ne štekam čisto dobro, ker je delež ločitev ogromen. Potem bi isto utemeljeno lahko trdili, da se ljudje očitno poročajo, ne da bi sploh razmislili, kaj počnejo. Mogoče koruzniki po papir nočejo ravno tako, ker preveč temeljito razmišljajo.
Ne, ne verjamem v tole odpiranje in zapiranje vrat, dokler je toliko varanja in ločitev, že ne…..
V principu gtre za to, da v temelju tisti, ki se poroči vsaj na simbolični ravni ostalemu zunanjemu svetu vsaj v trenutku poroke pokaže, da je izmed toliko in toliko oseb izbral prav njo oz. njega in to ne glede na morebitni izid. Tisti, ki pa živi na “koruzi” pa v samo zvezo podzavestno vnaprej vstopa z določeno mentalno rezervacijo… da mogooče to le ni to ..in bo zato morebitna ločitev posledično temu kot navaja BDTD veliko lažja…
To kar sem želel povedati ni, da je morebitna ločitev kar se psihe tiče lažja, če nisi poročen. Tudi ne gre za “zvezo z rezervo”, ampak gre za to, da s tem na podzavestni ravni ne priznaš popolne predaje partnerju in zato vedno ostane kanček dvoma, ki pa, tako menim, na sam odnos lahko vpliva pozitivno. Gre za nezavedni dvom. Za psihično stabilnega partnerja, ki mu je povsem jasno kdo je in kaj bi od življenja rad, je povsem vseeno ali je poročen ali ne, tu gre samo še za vprašanje njegovega odnosa do partnerja in družine. Tega pa ne bi mogel trditi za ostale, predvsem pa ne za tiste, ki samo potrditev iščejo v prevari partnerja.
Oglašam se po letu in pol. Morala bi spremeniti nick v zaljubljena, le da gre za drugo osebo …
Temo sem odprla septembra 2016, dokončno sva se razšla oktobra 2017. Pred tem je bilo nekaj mesecev vse skupaj že tako brez veze, da me je minilo. Brez portalov ni zdržal, šel je nazaj, celo dala sem mu proste roke za nekaj časa, naj počne, kar ga je volja v upanju, da tega ne bo izkoristil. Pa je.
No, oktobra sem kmalu po razhodu nekoga spoznala, ni naredilo tak bum kot pri tem prejšnjem, tudi take energije ni, da bi lahko gnala eno manjšo hišno elektrarno, je pa vse drugo, kar mora biti med dvema. Čisto nekaj drugega, predvsem pa ob njem čutim mir, da mi ni treba dvomit, se bati … ker ne bo ničesar naredil za mojim hrbtom.
Ta bivši me je prejšnji teden po štirih mesecih poklical, da bi šel na kavo. In sva šla. Želel je še eno priložnost, ampak ta vlak je odpeljal.
Moj fant je tako dober človek. In tudi, če se nama ne bo izšlo, bo to čisto drugačen občutek, ker vem, čutim, da si želi nekaj zgraditi z menoj in da je stoprocentno pri stvari.
[img]https://i.pinimg.com/originals/93/7b/29/937b29c3ef72b569b720f51e828e7597.jpg[/img]
Povedno drugače: “elektrarne” so znamenje nepravega partnerja. Morda vznemirljiv, a nikoli življenjski sopotnik.
“Metuljčki v trebuhu” so namreč posledica adrenalina in kortizola, ki ga telo napumpa v primeru nevarnosti. Ljudje prepogosto menjajo občutek nevarnosti – neprimernosti – z ljubeznijo.
A misliš, da se strast in zanesljivost izključujeta? Pojedla bi ga, če bi ga lahko.
[/quote]
Iz tvojega zapisa je bilo razvidno samo to, da je on dober kot kruh. Vcasih ljudje naredimo korak v drugo skrajnost in si namest “elektrarne” omislimo nekoga, ki je “varen”. Mislim da je to druga plat istega kovanca. Me veseli, da v tvojem primeru no tako.
Zakaj si se pa sploh dobila z bivsim? Zakaj si se odzvala na njegov sms? Je bil to prvi kontakt po oktobru? S kaksnim pricakovanjem si sla na srecanje?
Pa je res dober kot kruh, zanesljiv, odgovoren moški, ni pa neka varna kompromisna izbira, kot bi ti rada namignila :).
(Sem se razpisala o njem, pa sem tudi zbrisala. Ni mi treba ničesar dokazovat, on itak ni tip, ki bi ga lahko ženska vrtela okrog prsta. Tako da če bi samo slutil, da je neka kompromisna izbira, ker je pač primerna ali idealna partija, ga ne bi bilo več.)
Z bivšim sem šla na kavo, ker sem ga dejansko želela videti. V bistvu se na neki ravni zelo dobro razumeva in ni razloga, da se ne bi tu in tam videla. Poleg tega sva imela še “delitev premoženja”, mi je moral vrniti nekaj stvari, ki sem jih pustila v njegovem stanovanju.
Ne morem mu ničesar zamerit. Mogoče sem rabila to šolo.
Sem premišljevala tudi o tem, kar je prilepil Stepni volk, pa ne bi rekla no, da je bil to paničen odziv.
pikacrta ima tehten pomislek. Po “nevarnem” razmerju se ljudje radi zatečejo v “zapik”.
Najbolje prikazano v filmu Singles. Po stresnem dogodku se lik, ki ga igra Kyra Sedgwick zateče nazaj v objem večno povratnega ljubimca, kjer je vse znano, pre-umirjeno.. skratka: zapik.
Ali pa se nenadoma poročijo, odločijo za otroke.. in to s partnerjem, ki ga v normalnih okoliščinah niti povohali ne bi. V post-stresnem obdobju, pa jih ta navidezni mir, umirjenost.. privlači.. kot posledica stresnosti prejšnje veze.
Prejšnji partner tako še vedno vpliva na razmerje. Zato je takšen zapik, takšna zveza obsojena na propad.. podzavestno pa si potem ljudje prav zato omislijo takšne VELIKE korake: poroka, otroci, da bi dali zvezi “smisel”.
Pametno je ne odločati se za velike stvari znotraj prvih 3 let zveze. Nobenih skupnih nepremičnin, poslov.. še manj otrok torej.
Da nekaj razjasnimo: v tega moškega sem zaljubljena, pa ne zato, ker je zapik in drugačen od prejšnjega partnerja, ampak ker je dober v vseh za zvezo pomembnih ozirih. Ni noben kompromis ali varen pristan in tudi on ni tak, da bi pristajal na tako vlogo.
Tudi on je poseben izziv, ampak v drugačnem smislu kot večni iskalci. Raje držite pesti, da bo trajalo.