Žal res ne.

Vašemu prispevku sem se moral vseeno nekoliko zoperstaviti, saj moškega, o katerem govorimo v tej temi, ne poznate. Vem, da je bil vaš namen dober. Vendar pa lahko na takšen način komu naredimo tudi krivico. Je pa res, da se lahko zgodi, da boste čez 2 leti vi napisali: “Saj sem rekla, da bo tako”, ali pa bom jaz napisal: “Saj sem rekel, da bo vse v redu”. V resnici nihče od naju ne ve, kako bo.

Pred 15 leti sem se tudi sam prijavil na enega izmed portalov. Gnala me je radovednost. Osnovni cilj mi ni bil ni bil iskanje žensk, pač pa spoznavanje novih ljudi. Bil sem aktiven cca 3 leta, spoznaval ljudi obeh spolov. Imel sem tudi tri razmerja, katera se niso izšla. Varal nisem nikdar do sedaj in upam, da tudi ne bom. Spoznal/pridobil sem tudi enega izmed dveh najboljših prijateljev. Ko sem spoznal svojo zdajšnjo ženo, sem bil prijavljen še kako leto-dve, bil vse manj aktiven in slabih 10 let se ne udejstvujem več. Z nekaj ljudmi, ki sem jih spoznal na portalu, vzdržujem stike še danes (poleg najboljšega prijatelja). Če povzamem: meni osebno je bilo udejstvovanje na portalu zelo pozitivna izkušnja. Ne vem, zakaj se jih drži tako slab sloves (takrat so bili Interblod, Kupid, Ona-on, danes pa ne sledim več).

Še vedno menim, da takšni portali niso slaba stvar, moraš pa biti previden. Enako kot kjerkoli. Nikjer ni zagotovila, da človek, ki ga spoznaš kje drugje: preko kolegov/v lokalu/na rekreaciji/v fitnesu/diskoteki/knjižnici/službi, ni varalica ali kako drugače neprimerna oseba za zvezo s teboj. Seveda so ljudje obeh spolov, ki te portale uporabljajo z namenom, da bi varali ali, “nabijali cifre”, ipd.. Ampak takšne jih ni naredil portal, taki pač so. Mislite, da je Facebook kaj boljši? Prav nič, ravno tako se ga da uporabiti za enak namen. Hecno je le to, da izpadeš čudak, če nimaš Facebook profila, kar je ravno obratno kot pri drugih portalih: izpadeš čudak, če imaš odprt profil. Res me zanima če se je kdo odjavil s Facebooka zato, ker je pridobil novega partnerja (kar bi po mojem bilo fer, če se moraš odjavljati z drugih portalov)?

V debate okoli odvisnosti se ne bom spuščal. Zdi se mi preveč posplošen zaključek, ravno tako pa se ne strinjam s splošnim mnenjem, da so na portalih sami ku*birji in počépe.

Vznemirjenje ob spoznavanju novih ljudi/partnerjev je res veliko in človek se z lahkoto navadi te doze adrenalina, hormonov sreče, vznemirjenja…. kaj jaz vem česa še in se je ne želi odpovedat.
Po drugi strani trdna zveza z nekom takim kot ga opisuje avtorica, predstavlja drugačne vrste zadovoljstvo, a do tega se ne pride čez noč in ni tako spontano kot spoznavanje na portalih.

Predvidevamo lahko, da se je tale “fant” ujel v neko odvisnost ali pa da preprosto ne dojame kaj ima/je dobil/se mu ponuja pri avtorici. Tega se ne dobi vsak dan 😛 Lahko bi mu zavidali….. 😉
Menim, da ne bi bilo napak poizkusiti tisto kar Boštjan opisuje/predlaga, le meje naj ne prekorači.

Trenutno imaš čez svoje radarje poveznjeno rožnato tančico. Saj veš – enaka finta kot pakiranje pomaranč v oranžno mrežasto vrečko, ko jih pogledaš v trgovini v tej vrečki in pod sicer močno a rahlo rumenkasto svetlobo izgledajo zrele, ko jih prineseš domov pa vidiš, da niso.
Eni pač znajo. Držijo te blizu, a ne spustijo čisto notri in tako si jim stalno na voljo. Sem in tja prileti kak sladkorček za nagrado…
Poskusi drugače – zavrni sladkorček in mu dopovej, da se na tak način ne greš.[/quote]

To s pomarančami je res zločin.
Ultimatov ne maram, niti jih dajat niti dobivat.[/quote]

Večina življenjskih odločitev je takih. Ali se nečesa lotiš ali pa ne.
Pa živi naprej v vicah, če ti to bolj ustreza.

Če sklepam po sebi, ki sem svojo (sedaj ženo) spoznal s pomočjo portala, potem bi res lahko rekel, da zanj nisi bila prava ali pa se ti samo še ni predal. Ko sem jo spoznal, sem se po par zmenkih, ko sva oba vedela, kam stvar gre, takoj izpisal iz portala in ona prav tako.
Moj namen ni bil nikogar prenašati okrog oziroma bit z nekom naspol ali s figo v žepu. Vse ali pa nič. Seveda pa sem se prej dobival tudi z drugimi in se nisem izpisal, ker z nobeno nisva prišla tako blizu iskanemu oziroma tako daleč.
Zdaj ali sta vidva prehitro zaključila ali pa samo nista bila prava oziroma se nista spoznala v pravem času, pa ne bomo nikoli izvedeli.
Mislim, da ko srečaš pravega, nobene igrice niso potrebne. Zato bi vsakršne igrice odsvetoval, saj lahko ravno s temi morebitnega pravega preženeš, napačnega pa itak ne želiš pritegniti.

Trenutno imaš čez svoje radarje poveznjeno rožnato tančico. Saj veš – enaka finta kot pakiranje pomaranč v oranžno mrežasto vrečko, ko jih pogledaš v trgovini v tej vrečki in pod sicer močno a rahlo rumenkasto svetlobo izgledajo zrele, ko jih prineseš domov pa vidiš, da niso.
Eni pač znajo. Držijo te blizu, a ne spustijo čisto notri in tako si jim stalno na voljo. Sem in tja prileti kak sladkorček za nagrado…
Poskusi drugače – zavrni sladkorček in mu dopovej, da se na tak način ne greš.[/quote]

To s pomarančami je res zločin.
Ultimatov ne maram, niti jih dajat niti dobivat.[/quote]

Zločin? Kakor za koga…
Zame je zločin tudi to, da zvečer spoznaš prelepo žensko, ki pa je zjutraj, ko je nenaličena, ne prepoznaš več.

Facebook ni isto, kot portali, ker v osnovi ni namenjen iskanju partnerjev, no razen če si namestiš aplikacije, ki so za to ali obiskuješ pages, ki so temu namenjeni. Ampak v osnovi se na facebooku povežeš s prijatelji in znanci iz tvojega življenja in ni za enačiti prijava na portal, ki je ciljno namenjen spoznavanju neznanih ljudi / dejtingu, torej aktivnemu iskanju.

Facebook ni isto, kot portali, ker v osnovi ni namenjen iskanju partnerjev, no razen če si namestiš aplikacije, ki so za to ali obiskuješ pages, ki so temu namenjeni. Ampak v osnovi se na facebooku povežeš s prijatelji in znanci iz tvojega življenja in ni za enačiti prijava na portal, ki je ciljno namenjen spoznavanju neznanih ljudi / dejtingu, torej aktivnemu iskanju.[/quote]
Se pa na FB-ju največ ulovi!☺☺☺

To ni to.
Je sicer velika škoda, sploh ker sta se na veliko področjih krasno ujela, ampak se
pač nista na enem (kot kaže bistvenem) in to je v zrelosti.
Ti se mi bereš kot dokaj objektivna in poštena ženska, on je pa cagavec, ki te ima
na lagerju, dokler ne pride mimo kaj boljšega (z večjimi joški) in nima toliko jajc, da
bi ti to pošteno povedal.

Ne pa obupati, to pa res nima smisla. Če ostaneš odprtega (seveda relanega) srca,
ni vrag, da ne bi nekoč mino prišel pravi.

Temo spremljam, ni pa nič kaj posebej novega. Sva bolj na off, ker nimam pravega veselja se družiti z njim. Vsak dan pokliče, pošlje kak prijazen sms, jaz pa nimam energije niti za kak resen pogovor. Sem rekla, da bi to prestavila za kak teden ali dva, da se mi malo uredijo misli.
Vaši odgovori mi zelo pomagajo.

sam sem prepričan, da je s temi iskalci podobno kot s tistimi, ki se ne poročijo in živijo raje v izvenzakonski zvezi. Nekje v sebi pač podzavestno še vedno naivno romantično čakajo na tistega “ta pravega” ki pa na žalost obstaja samo v njihovem namišljenem idealnem svetu…
in tako neporočeni kateri najdejo kup razlogov proti poroki – da za ljubezen pa res ne rabijo papirja in podobno si tudi tvoj moški podzavestno očitno ne želi zapirati vrat…ideal je pač ideal …Prav tako sem prepričan, da če tudi bi bila v tem primeru ti kot ženska v realnosti popolna še vedno ne bi dosegala popolnosti v njegovem naivenm domišljiskem svetu..in on bi in bo še vedno iskal in iskal…

No, zdaj počasi lahko še kaj dopišem.
Vmes sva doživela nekakšno katarzo, očiščenje, temeljite pogovore, solze na obeh straneh … Ne bom podrobno opisovala, ker je preveč intimno. Po vseh teh pogovorih sem bila izčrpana, prazna, kar votlo glavo sem imela. Hkrati je bila resnica tudi precej boleča, ampak zanj veliko olajšanje, da je lahko povedal.
To, kar je, ne more niti sam kar pustiti za seboj in želi, da nadaljujeva.
Na portale ne hodi več.
Je drugačen. Nekaj med nama se je definitivno spremenilo. Na bolje. Zdaj imam občutek, da se boji ostati brez mene. Jaz sem pa v nekem oziru res mirnejša in se ne bojim več ostati brez njega. Vem, da bi bolelo, ampak tega stalnega krča v sebi pa nimam več.
Bova videla.

Čestitam za vajin pogum. Želim vama sr(e)čno zvezo.

To je dober povod za nadaljevanje. Da čuti strah, je normalna posledica tega, kjer je bil in kaj je sedaj naredil, ko je dal portlale stran. Podobno kot bi več let hodil s pomočjo bergl, potem pa bi naenkrat dal bergle stran in začel hodit brez njih. Osvobajajoče in hkrati “strašljivo”, v smislu ali sploh še zmore brez.

Ni čisto tako. Jaz sem bil poročen… Žal so miselni tokovi pri bivši šli svojo pot in bi si, če ne bi bil poročen, lahko ločitev malo (ne pa prav veliko) olajšal.
Tudi samo razmerje s partnerko je lahko boljše, če nimaš “podpisane pogodbe”. V tem primeru v podzavesti ostaja kanček dvoma – kaj pa če – zato menim, da se oba bolj prilagajata in bolj upoštevata eden drugega.

Brez, da ljudje dobijo odgovore na svoja vprašanja, da lahko povedo, kaj čutijo, ne obstane še tako idealno razmerje. V bistvu se, kot se tudi tokrat potrjuje, niti ne začne.

Brez, da ljudje dobijo odgovore na svoja vprašanja, da lahko povedo, kaj čutijo, ne obstane še tako idealno razmerje. V bistvu se, kot se tudi tokrat potrjuje, niti ne začne.[/quote]

Zagotovo to velja za dve odrasli in čustveno stabilni osebi, ampak takih zvez ni veliko. Večinoma so zveze enega, ki je stabilen in zanesljiv z nekom, ki to ni in je s partnerjem predvsem zato, ker mu ta nudi neko varnost in udobje, lahko materialno, lahko čustveno.

Brez, da ljudje dobijo odgovore na svoja vprašanja, da lahko povedo, kaj čutijo, ne obstane še tako idealno razmerje. V bistvu se, kot se tudi tokrat potrjuje, niti ne začne.[/quote]

Ja, čisto res. Skočila sem v vodo, ne da bi pogledala, ali je dovolj globoka. Bomo videli, kako bo.

Ni čisto tako. Jaz sem bil poročen… Žal so miselni tokovi pri bivši šli svojo pot in bi si, če ne bi bil poročen, lahko ločitev malo (ne pa prav veliko) olajšal.
Tudi samo razmerje s partnerko je lahko boljše, če nimaš “podpisane pogodbe”. V tem primeru v podzavesti ostaja kanček dvoma – kaj pa če – zato menim, da se oba bolj prilagajata in bolj upoštevata eden drugega.[/quote]

Jaz tega s poroko in zapiranjem vrat ne štekam čisto dobro, ker je delež ločitev ogromen. Potem bi isto utemeljeno lahko trdili, da se ljudje očitno poročajo, ne da bi sploh razmislili, kaj počnejo. Mogoče koruzniki po papir nočejo ravno tako, ker preveč temeljito razmišljajo.
Ne, ne verjamem v tole odpiranje in zapiranje vrat, dokler je toliko varanja in ločitev, že ne.

Ni čisto tako. Jaz sem bil poročen… Žal so miselni tokovi pri bivši šli svojo pot in bi si, če ne bi bil poročen, lahko ločitev malo (ne pa prav veliko) olajšal.
Tudi samo razmerje s partnerko je lahko boljše, če nimaš “podpisane pogodbe”. V tem primeru v podzavesti ostaja kanček dvoma – kaj pa če – zato menim, da se oba bolj prilagajata in bolj upoštevata eden drugega.[/quote]

Jaz tega s poroko in zapiranjem vrat ne štekam čisto dobro, ker je delež ločitev ogromen. Potem bi isto utemeljeno lahko trdili, da se ljudje očitno poročajo, ne da bi sploh razmislili, kaj počnejo. Mogoče koruzniki po papir nočejo ravno tako, ker preveč temeljito razmišljajo.
Ne, ne verjamem v tole odpiranje in zapiranje vrat, dokler je toliko varanja in ločitev, že ne.[/quote]

Gre za bolj osnovne, morda bolje rečeno primitivna čutenja do partnerja. Žal se oseba, ki ni trdna, ki si ne zaupa povsem, venomer išče, išče potrditve same sebe. Potrditve, da je še vedno lepa, da je še vedno zanimiva drugim (velja tudi za moške) išče zunaj zveze, ker je potrditev, bolje rečeno predajo (tako to dojemajo) od strani partnerja že dobila. Če tako osebo puščaš v rahlem dvomu, če se ji ne predaš popolnoma, se ne upa storiti koraka naprej, ker globoko v sebi sluti, da te ni vredna, čuti, da si vrednejši od nje. Temu se reče igra medspolne dinamike.
…zato, nič podpisovanja papirjev, nobene predaje.
Zakaj ločitev? Zato, ker je oseba, ki je zase bila prepričana, da je manjvredna, v nekem momentu dobila potrditev večvrednosti od nekoga drugega, ne od partnerja. To potrditev je morda dobila iz več virov, kar jo je navdalo z napuhom, napuh pa je povozil ljubezen in pripadnost partnerju.
Čustveno stabilna oseba se zaveda kdaj je taka potrditev od zunaj realna, ve kakšna je njena resnična vrednost v medspolni igri in taka oseba, če se že odloči iti naprej, se s partnerjem pogovori, mu razloži zakaj, ohrani dobre odnose. Nestabilneži pa posežejo po prevari.