Pozdravljeni!

Znašla sem se pred težko odločitvijo. Pred desetimi leti mi je umrl mož. Z novim partnerjem sva skupaj tri leta in načrtujeva poroko. Sedaj me bega poročni prstan, ki ga nosim še iz prejšnjega zakona. Ali naj ga nosim naprej, tudi po poroki z novim partnerjem?
Zanima me vaše mnenje, saj sama zaradi čustvenih povezav ne najdem prave odločitve.

Hvala za vaš odgovor in vse lepo.

Spoštovana,

razumem vašo dilemo, saj je poročni prstan za marsikoga, vsekakor za vas, ne le kos nakita, ampak pomemben simbol. Toda kakšen? O tem niste rekli nič.

Zato vas vabim, da napišete kaj več, saj vaša dilema ne govori le o vašem odnosu do pokojnega moža, pač pa tudi do sedanjega partnerja. Če se bosta poročila, ali boste v tem primeru nosili dva prstana? Ali samo tistega iz zakona s pokojnikom? Kaj vam pomeni ponovna poroka? In kaj pravi na vašo dilemo vaš sedanji partner?

Koliko vprašanj! In še veliko jih je. Kot rečeno, oglasite se še.

Vse dobro tudi vam in lep pozdrav,

Ko sem, še kot poročena, nekega jutra snela poročni prstan, mi je bilo, kot da najina zveza ne obstaja več. Umrla je že davno pred tem… S tistim hipom sem drugače zadihala, čeprav uradno še vedno nisem ločena.

Njegov je bil že leta pred tem pospravljen v škatlici.

Hvala vam za odgovor. S partnerjem, ki je moja nova ljubezen v pravem pomenu besede, sva se pogovarjala o tem, v bistvu sva veliko razmišljala. Prstan je vendarle nek simbol, spomin. On čisto razume moja čustva v zvezi s tem, jaz pa njegova, zato ne želiva povzročati drug drugemu, kakšnih slabih občutkov. Želim pa ohranit svojega pokojnega moža, kot nekoga s katerim sva se ljubila in mi je podaril krasna leta. Gre v bistvu samo za ideje, kaj narediti s poročnim prstanom, da bomo vsi zadovoljni. Nekaj predlogov sem že dobila, na primer, da moj prstan in prstan pokojnega moža pretopim v nov prstan ter mu dodam kakšen drag kamen in ga nosim na desni roki. Nov poročni prstan – rinko pa dam na prstanec leve roke. Še to naj dodam, da je zame poroka zavestna odločitev. Da je oseba s katero se želiva poročiti nekdo, s katero naju veže globoka ljubezen, predanost, prijateljstvo. Skratka, poroka mi ne pomeni zgolj obred, ki je usmerjen navzven ali želja slediti nekim običajem, temveč simbolni poudarek resnični povezanosti in sreči, ki mi je dana v življenju. Hvala še enkrat.

Ne vem, če je res tako težko. Kateri so pravzaprav razlogi, da si se odločila za novo poroko – ekonomski, strah pred osamljeno starostjo? Če se nisi pripravljena odreči simbolični povezavi s prvim možem, na novega še nisi pripravljena. Mislim, da je to nenavadno vztrajanje pri prstanu prvega moža dovolj jasen znak, da v drugi zvezi nisi z vsem srcem.

Jain škoda, da niste prebrali še mojega drugega posta, kjer razložim, da je vzrok za poroko ljubezen, ne pa kakšni banalni vzroki, kot jih vi navajate.

Marjetica, sem prebrala tudi tega. Vem pa nekaj: da dejanja povejo veliko več kot besede.

Marjetica, sem prebrala tudi tega. Vem pa nekaj: da dejanja povejo veliko več kot besede.[/quote]
Saj sem na drugem forumu že našla rešitev, tako, da ni bojazni, poroka bo 🙂