Varanje v pretekosti
Pozdravljeni!
Pred leti sem prevaral takrat nosečo partnerko in ji vse priznal. Ona se je takrat odselila stran od mene. Seveda sem jo s tem zelo prizadel in je zapadla v depresijo, katero je s pomočjo psihoterapij kasneje odpravila. Se je sestavila.
Kmalu se je poročila in kot jaz vidim, je v tem zakonu srečna. Kar ji privoščim od srca. Med nama ni sedaj nobene večje zamere in normalno sodelujeva pri vzgoji otroka.
Jaz sem tedaj imel ogromno slabe vesti zaradi dejanja, katerega sem storil. Prevaral in izdal sem jo na najbolj zahrbten način, kar je možno. Meni je že takrat bilo jasno, da najina zveza ne bo preživela, in tudi sedaj mi je jasno, da je to, da sva šla narazen, bila pravilna odločitev. Pa bi vseeno lahko to izpeljal na bolj človeku dostojen način, pa nisem.
Po tem se je začelo moje obdobje samodestruktivnosti, katero sem v roku 4 let ustavil in odpravil s pomočjo terapij. S pomočjo terapij sem odpravil in razjasnil večino stvari, ki so me pestile, še od otroštva dalje. Sedaj mi je bolje, še vedno pa si ne morem odpustiti te prevare, katero sem zagrešil nekaj let prej. Imam se za slabega človeka nevrednega ljubezni, zato niti nisem iskal novih zvez, ker sem se bal da bom spet naredil kaj slabega. Sedaj po dolgem času spoznavam novo osebo. Zelo prijetna in topla oseba in mi je zelo všeč. Jaz pa vem, da bom moral položiti karte, če bo kdaj kaj več med nama.
Mi kdo lahko pove, kako naj si odpustim glede te prevare, če so mi domala odpustili vsi to dejanje, še bogovi, le jaz si ne morem odpustiti? Vem, da tega nebi nikoli več naredil, ker sem preveč izgubil s tem dejanjem in tudi zaradi vesti tega nebi prenesel več. Ne želim nikoli več čez to kalvarijo, raje sem doživljenjsko sam. Kako se naj pomirim s tem črnim poglavjem v preteklosti?
Če bi dejansko obiskovali terapijo redno vsak teden 4 leta, vam ne bi niti na misel padlo, da bi na javni anonimni forum šli postavljati to vprašanje.
Svoje demone bi s terapevtom že zdavnaj predelali.
Zares pojdite na terapijo, magari skupinsko in boste razvozljali Gordijski vozel svoje krivde.
Vse v življenju so samo izkušnje, ki nam povedo kaj želimo početi in kaj ne. Varanje velja za ” grozno napako” zaradi mislenosti v kateri živimo, a vse se popraviti, samo če koga ubiješ, tisto pa je nepopravljivo. Vem da je hudo, vem da boli, vem da si ne moreš odpustiti, a vse se zgodi v razlogom. Sedaj veš, da nikoli več ne želiš biti intimen s kom drugim, kot partnerico. Monogamija je koncept, ki nazalost ne deluje za vse. Je lep koncept, a nazalost ljudje mislilo, da nam lahko ena oseba ponudi vse, čeprav temu ni tako. Monogamija je samo kontrola in nič drugega. Tisto je bil trenutek ko ste izgubili kontrolo, sedaj vidite, da vam ne ustreza če to kontrolo zgubite. Tudi svetniki gresijo. Vse dobro, naprej obiskujete terapevta ter si zapomnite, vsi enkrat umremo in vsi smo krvavi pod kožo, vsi delamo napake a skozi njih se učimo.
Stepni_Volk, 18.04.2021 ob 11:08
Če bi dejansko obiskovali terapijo redno vsak teden 4 leta, vam ne bi niti na misel padlo, da bi na javni anonimni forum šli postavljati to vprašanje.
Svoje demone bi s terapevtom že zdavnaj predelali.
Zares pojdite na terapijo, magari skupinsko in boste razvozljali Gordijski vozel svoje krivde.
Prevare ne smeš nikoli priznat, to je prvo in edino pravilo. Ker pa si zelo labilen, ne bi smel sploh varati.
Sprejmi ta del sebe. Spusti svoj ego. Prenehaj z namišljeno vlogo žrtve
Težava je v tem, da misliš, da si lahko “sestavljen” samo iz “oh in sploh” vzvišenih dejanj, ker te bo to potem postavilo na nek piedestal samega sebe.
S tem dosegaš obratno, in sicer zanikanje enega dela samega sebe. Potem pa se na piedestal (ker na piedestalu tvoj ego pač mora biti) postavljaš z vlogo žrtve.
Ja, si varal. To je del tebe. To si ti. Sprejmi.
Zakaj pa je to potrebno razkrivati novi partnerki? Kaj jo želiš vnaprej pripraviti ali že vnaprej opravičuješ svoja dejanja?
Meni s svojim razmišljanjem deluješ obratno – kot da si želiš varati. Pa iščeš pozornost v smislu jaz sem “bad guy”.
Če bi svoje dejanje predelal, bi v sebi sprejel odgovornost in svojo odločitev. Konec. Zakaj bi še razpravljal o tem?
S komerkoli?
Drama queen?
Če se odločiš, da ne boš več jedel mesa, kaj boš zbežal iz vsake trgovine, kjer prodajajo sendviče? Pa kričal, če vidiš kokoš?
Izbira kako boš živel je tvoja. Odgovornost tudi.
Enako je z varanjem.
Če si se res odločil, se nimaš česa bati.
Vprašanje je torej samo, če si se res odločil.