varanje
Zanima me, kaj ti misliš, kakšna razlika je med fizičnim varanjem, ko ima nekdo razmerje z drugo osebo in varanjem tako v glavi, ko je nekdo partnerju zvest, v bistvu pa vzdihuje in hrepeni po nekom drugem. Jaz osebno mislim, da ni prevelike razlike, če varaš v duhu ali dejanju. Kaj pa ti? Bi zafilozofiral-a z mano o tem?
Mirno noč in lepe sanje
Skitnica,
že nekaj časa sem se spravljal odgovoriti na to vprašanje, pa nikoli nisem prišel do konca s pisanjem. Vedno ko sem pisal, sem našel kup razlogov, ki bi jih moral dopisati, zakaj ja in zakaj ne.
tako kot smo si ljudje različni, tako različno pojmujemo varanje. Enemu je varanje samo sex, drugemu tudi poljubljanje, tretjemu dotiki z rokami, četrtemu posvečanje pozornosti, petemu gledanju osebe, šestemu telefonski klic, sedmemu pogovor, osmemu želja po sexu, devetemu misel na drugo osebo ko sexaš z ženo, desetemu čustvena misel o drugi…….in tako bi lahko nadaljeval do konca.
Varanje je zelo osebna zadeva, glede na način življenja in na način osebnega razvoja.
In posploševati ni dobro, vsak lahko napiše samo svojo definicijo, če pa probam vse definicije združiti z skupnim imenovalcem, imajo vsa varanja eno in isto lastnost.
In to je: nekdo trpi, nekdo je pri tem prizadet. vedno je poleg nesereča trpljenje, žalost.
Kako pridemo do tega pojava – imenovalca, pa je ogromno načinov.
Zato res drži pregovor, kar ne veš ne boli.
Če bi vedeli bi bil spet skupni imenovalec in to pomeni, da to je varanje.
Kadarkoli ne čutimo nič več do drugega, bi morali biti pošteni do sebe in do partnerja, da mu to povemo. takrat pride do tiste neželjene varnosti, ampak vsaj odvija se lahko naprej. nič še nismo naredili, ampak v mislih že ni več tako kot bi moralo biti. Če vzamemo drug imenovalec, ki je skupen vsem razmerjem – ljubezen, pomeni, da te ljubezni več ni. zato pa imamo misel druge. To pomeni, da v nekem razmerju ne moreta biti dva različna imenovalca. Ali je ljubezen, ali pa je žalost. Kajti če je ljubezen, ne bi smelo biti prizadetosti in žalosti. Če pa je žalost, potem ne drži, da obstaja ljubezen.
In tukaj bi lahko pisali definicije žalsoti in ljubezni, pa spet ne bi imeli univerzalne definicije. V enem sporočilu sem napisal, kaj je meni ljubezen do žene, s katero imava kakšen problem in ljubezen do prijateljice, s katero se niti enkrat še nisva grdo pogledala, kaj šele skregala.
Če se moram odločiti koga ljubim, je to žena. Ljubezen ne izbira, ljubezen zaupa in nikoli ne želi prizadeti bljižnega. Če pa sem s svojimi dejanji jo, mi bi bilo varanje to, da sem to naredil zavestno in vedel, da bo prizadeta, če sem to naredil nehote, da sem pomislil, saj ni nič narobe, v redu. Če pa sem si recimo zatiskal oči, potem sem varal. Ampak varal sem samega sebe, češ saj ne bo nič narobe. Vsak sam pri sebi pa dobro ve, kdaj dela kaj narobe in kaj ne.
Torej kdaj vemo, da smo varali. Takrat ko najprej prevaramo sami sebe. Pri tem pa trpi še nekdo drug. Jaz temu rečem, da nisem bil dovolj zvest svoji ljubezni in nisem poslušal to ljubezen, kajti ljubezen bi me varovala, da bi svoji bljižni osebi naredil kaj slabega, kaj hudega. Če sem, torej sem varal.
Ampak, to je moja definicija in vse kar bi lahko naredil, je to da bi povedal svoje primere in svoje dogodke. Kar se ljubezni tiče, sva oba še zelo, zelo srečna, lahko rečem, še vedno tako kot na začetku, le to da sem premalo doma in preveč v službi bom moral še popraviti, kar pa se ljubezni tiče pa je enaka ali pa še večja in ravno to pomaga, da lažje razumeva in popravljava ostale težave.
Primož
