Ko sem bral temo (ne) zrelost, sem si rekel, kako je to enostavno prevarati žensko, saj potem še kar naprej nekaj rine vate, sploh ni zato, da si ti kriv ampak una druga. Vsak ima rad, da ga zenska hoce zase, in ce jo prevaras pa potem to zve, te hoce zase se bolj in je sex se bolj divji.
Drugače, gre pa vse samo dol nobene želje, nobenega navdušenja.

Pojma nimam, zakaj so ženske take, no ja drugače pa tud one skoraj bolj kot moški zapeljujejo druge, samo zaradi občutka, na žalost se hitro zgodi, da tisto zapeljevanje preide v spolnost in še smo pri definiciji varanje.

Z lahkoto se to anredi, zakaj pa ne bi, saj je potem vse tok bolj zanimivo

jaka

Če sem prav razumela tebi varanje tvojo vezo naredi bolj zanimivo?? Meni vsekakor ne. In tudi ne bi obsojala druge ženske, če bi me prevaral, temveč njega. Tudi sama sem bila v takem položaju, da sem imela poročenega moškega, takrat mi je to ustrezalo. Pa ga nisem silila da naj bo z menoj, SAM se je tako odločil, SAM je letal za mano. Tako da za varanje bi prav gotovo obsojala moža in ne NJE.

Odvisno kaksno zensko. Taksne, s samospostovanjem, ki v zivljenju nekam gre in bo nekaj dosegla ne. Pri tem ne gre zamenjevati samospostovanja z inteligenco, samospostovanje je preprosto ljubezen do zivljenja in do ljudi.

Imel sem izredno inteligento prijateljico, ki mi je vsa navdusena pripovedovala o njeni novi zvezi in kako njenega moskega hocejo vse zenske… Uboga trapica. In koliko jih je, ki bodo celo zivljenje prezivele v vlogi drugorazrednega cloveka in se zadovoljevale z obcudovanjem drugih kot najvisjo obliko altruizma.

Brrr, kako nagnusno.

Lp,
Tommy

Odlicno povedano! 🙂

LP
Andie

Varanje!
Zanimiva tema, ampak ne vem kje pri tem ostanejo čustva.
Jast osebno jih ne morem skriti v kakšen skriti predalček, pa tudi s kakšnim tipom kar tako ne morem skočiti v posteljo če do njega ne čutim nič. Potem pa pridejo problemi takšni in drugačni. Počutiš se nizkotno, umazano ker si pač prevaral človeka s katerim živiš. Vsaj tako je pri meni. Čustva izginejo vse se spremeni in na koncu se mi vsi smilijo, najbolj se pa smilim sama sebi, ker ne vidim izhoda iz te krize. On ima družino, jast jo načrtujem, trpijo pa vsi tudi če ne vejo za naju ampak obnašanje do najbližjih se spremeni ker ljubiš človeka s katerim ne moreš pričakoveti nabene prihodnosti razen nekaj skupnih uric.

Ej Mia počakaj.
A prav berem, da načrtuješ družino, hkrati pa ljubiš drugega?
Ne to delat, rajši počakaj, da si prideš na jasno kaj in koga hočeš, za družino ni nikoli prepozno. Ne zdi se mi pravi čas za načrtovanje, če si v mislih in željah drugje. Ne zdi se mi nemogoče da bi bila kdaj z njim skupaj. Poglej, če te res ljubi in če resno misli bo zapustil ženo-punco in bil s teboj. V nasprotnem primeru, pa si na žalost samo popestritev. Kaj je resnica, pa veš najbolje sama. In še nekaj. Očitno si taka kot praviš da nisi, ker tudi SAMA VARAŠ.

Ja, super….varanje je tehnično zelo preprosto izvedljivo. Ni nobenih čustev, ki bi “motila”, ni se potrebno poglabljati v notranjost sočloveka, se ukvarjati s tem kako graditi odnos,…Imam občutek, da ljudje velikokrat poželenje in strast do nekoga zamenjujejo s čustvi. Imeti nekoga rad je še vse kaj drugega kot se odlično z njim dol dajat.
In konec koncev, nismo vse ženske take, da bi se svojemu partnerju še tesneje vrgle okoli vratu, ko bi izvedele za varanje. Pri nekaterih je smer jasna in nepovratna – marš ven, skozi vrata! Pa nikoli več nazaj!
Ampak a ni pri vsem tem varanju bistvo ravno v tem, da najbolj varaš samega sebe???

Imam znanca, ki že vseskozi sedi na dveh stolih. On pravi: žena je za gospodinjstvo in otroke, ljubica pa za seks. Saj tudi z ženo kdaj pa kdaj seksata, da ne bi izgledalo, da je kaj narobe, ampak pravi, da si ljubice ne predstavlja, da bi mu kuhala, pospravljala in skrbela za otroke. Nima pa namena karkoli spreminjati, samo ne vem kako dolgo mu bo še to uspevalo…

Ja priznam da VARAM ampak priznam tudi da varam iz ljubezni do drugega in to ni samo skok čez plot ampak se pri tem tudi trpi. Prihodnosti pa ne vedim tudi če se ne vem kok ljubiva, ker nikoli nebi mogla dopustiti da bi zaradi mene trpeli še dva otroka in njegova žena in moj fant, ki me neskončno ljubi. Mogoče se mi sam zdi al sem pa samo jast na tem svetu tako čustvena in taka da ne gledam samo na srečo dveh trpeli bi pa še štirje zraven. Rajši se odpovem svoji sreči!

LP!

kaj boš imela od tega, namreč, da se odpoveš svoji sreči. boš to celo življenje nosila na piedestelu in se boš vsak toliko časa spomnila kakšna mučenica si in koliko si dobra duša. ej strezni se malo.
strinajm pa se tudi z miško, ki je rekla, da ne načrtovat družine, ker fant ti bo enkrat začel jet na živce, ker pri njemu ne boš dobila tistega, kar dobiš pri tem drugemu in vedno bolj se boš ohlajala. otrok pa bo samo nadomestilo, da boš nekoga imela rada in boš vse vlagala vanj, ker drugam ne boš mogla in ga boš zasipala z ljubeznijo, igračami da mu bo že škodilo. pa tudi, koliko časa pa misliš, da bo preteklo, da ko bosta z bodočim možem skupaj živela bo preteklo, da bo opazil, da je nekaj narobe in da mu čustev ne vračaš. ne brezglavo in po vsej sili želet nekaj samo zato ker drugačen rešitve trenutne ne najdeš.lp

Jaz bi pa raje trpel nekaj casa, ko bi me punca zapustila, kot da bi za mojim hrbtom pocela to, kar pocnes ti. To da si z njim zato, ker ga ne upas prizadeti in ne zato, ker ga ljubis, se mi zdi zelo nefer do njega, revez pa misli kako je srecen, ker te ima.

Kresnica, zanimivo tole o varanju sebe. Se strinjaš, da si zvest sebi, ko se ne varaš? In kdaj si bolj zvest sebi (pa ne načelom in principom!): ko si nekaj želiš in to storiš ali ko tega ne storiš, čeprav si želiš?

Ja, kren, se strinjam! Mene prav groza obide, ko pomislim, da bi to meni počel fant. Po drugi strani pa se mi zdi nemogoče, da tega ne bi opazila, kar pomeni, da nekateri verjetno raje živijo tako, da enostavno nočejo videti resnice.

Ampak tole Miino razmišljanje se mi zdi povrh vsega prav egocentrično! Od nje je odvisna sreča tolikih ljudi…..Pretvarja se tipu, ki jo baje nadvse ljubi, dan za dnem, in za povrh z njim planira družino, v svojih očeh pa želi ostati požrtvovalna in velikodušna, celo tako, da se je za srečo drugih pripravljena odreči lastni sreči. In varanje iz ljubezni je znak čustvenosti, ali kje naj bi bila tvoja čustvenost!Kakšne zablode! In pri vsem tem, se najbolj smili sama sebi!
Draga Mia, ali ti misliš, da nekdo, ki je v sebi nesrečen sploh lahko osreči nekoga drugega? In srčno upam, da se s tako izrojenim načinom razmišljanja ne boš odločila še za otroka! Veš, za svojo srečo je vsak odgovoren sam! Poskrbi najprej, da boš srečna v sebi, šele nato spet razmišljaj o otroku!

Ja, Birigita, v tem je catch. Kaj storiti, kako upravičiti…

Sama mislim, da do varanja v neki zvezi v prvi vrsti NIKOLI ne more priti, če je med partnerjema vse v redu. Tudi sama sem se v preteklosti že znašla v situaciji, ko sem varala svojega partnerja, in takrat sem bila zmedena in krivila predvsem sebe. Sedaj, ko na vse to gledam iz distance, vem zakaj je do tega prišlo. Kajti večinoma smo ljudje takšni, da če naše razmerje funkcionira v vseh pogledih, sploh ne pridemo v situacijo, ko bi se kakšno varanje lahko “zgodilo”.
Prav tako se mi zdi nesmiselno, da nekateri (prevarani) krivijo za prevaro predvsem tisto tretjo osebo, nato pa še partnerja, nase in na to, kako so sami pripomogli k temu, pa ne pomislijo. Sicer pa je res tudi to, da v nekaterih zvezah niti nima smisla iskati nekih razlogov: se je pač zgodilo, da je ljubezen bila, pa je ni več in do varanja je potem le še korak.

V srednji šoli sem imela nad pisalno mizo izrek, ki mi še vedno pride na misel, ko poslušam o takšnih in drugačnih pripetijah v razmerjih:
LJUBEZEN, KI JE UMRLA, NI BILA LJUBEZEN!

Brigita,

odgovor na tvoje vprasanje je zelo preprost. Sebi si nezvest takrat, ko si zelis dvoje in se ne znas odlociti ne za eno, ne za drugo. Ker, ce bi se odlocil, potem ne bi prevaral nikogar.

Tomaz

Mia,

ne skrbi za svojo prihodnost. V nasprotju s tvojimi besedami ti svoji sreci nikoli ne bo upala odpovedati. V tem trenutku isces “vecje” srece, hkrati pa z ohranjanjem stare zveze skrbis za zavarovanje “trenutne” srece, da je slucajno ne bi izgubila, ce bi sle stvari narobe.

Ce ne bi bila strahopetna, ce bi zaupala svoji potencialno “vecji” sreci in bi do onega drugega res cutila ljubezen, bi pustila svojo staro zvezo in se 100% posvetila novi. Pa naj kar bo.

Tommy

Skoraj bi bila lahko svetnica. A misliš, da če se pri tem trpi, je potem zadeva bolj plemenita?

kdor vara ne ljubi,kdor resnicno ljubi ne more varati,kadar pa ze varas , varas predvsem samega sebe! torej resnica in odresitev je vedno u samem sebi,nikoli v partnerju,ko razcistis sam s sabo kaj zelis? potem nikakor ne mores sedeti na dveh ali vec stolih, to je vse 🙂 preprosto ali ne 🙂 lep pozdrav

Zdravo Mia!
In kako se je začela ta velika ljubezen? Mogoče iz simpatije, heca..In na začetku je samo to,šele kasneje pride ljubezen. Zakaj si dovolila, če si tako rahločutna, da do tega pride? Če bi si že na samem začetku rekla ne, bi do tega sploh ne prišlo.

Mis, živio!

Ja ne vem sploh zakaj sem dovolila. Mogoče zaradi osamljenosti in zato ker sem nekoga potrebovala da se pogovarjam z njim, ker moj dragi je službeno dostikrat odsoten. Na začetku je bila seveda samo simpatija in se je vse skupaj obrnilo na glavo, sploh nisem vedela da lahko tako daleč pride čeprav sem mislila da bo samo prijateljstvo.Nisem si mislila da bo tako hudo kot je sedaj, ubistvu sploh nisem vedela da sem tako občutljiva oseba.

LP!