Vsem prevaranim

1) ne sprejemajte nobenih dokončni življenjskih odločitev dokler je bolečina še zelo intenzivna in se še ne znate izkopati iz nje.

2) poskusite se osredotočiti na sebe, ne na varajočega partnerja (to je umetnost, ki se jo je treba naučiti) in se počasi izkopljite iz samopomilovanja

3) tudi če ga brcnete čez prag, vaša bolečina ne bo nič manjša

4) ne vztrajajte zaradi otrok, temveč zaradi sebe ob pogoju, da partner obžaluje, da vas je prizadel in se na vse načine trudi “popraviti” svojo napako in je pripravljen na dialog, morda tudi na terapevta

5) vzemite prevaro kot “fakulteto življenja”. Ob diplomi bi morali prevaro povsem preboleti, ostane naj le še povod za vašo osebno rast.

6) v vsakem primeru je treba s prevaro opraviti in se nanjo spomniti brez bolečine – to je pogoj, da lahko pogumno stopate skozi življenje in živite v zdravem partnerskem odnosu (s sedanjim ali bodočim partnerjem). Sem sodi tudi spoznanje, da je večna romantična ljubezen mit in ne življenjsko dejstvo.

Vso srečo!

Ga.Tessa, varala in bila varana, vi sedaj živite v svobodni zvezi, tako da…. ok. če vam paše..
samo, glede na to so vaši nasveti neverodostojni

Tesaa super. Kaj pa, ko se prevara pojavi že drugič? In to z isto osebo? Kaj pa potem? Prva je bila res predelana – ne pozabljena, ampak… ko izveš drugič pa….. Meni je še huje, kot je bilo prvič. In svetovanja – brez pomena očitno.

25let kasneje, da odgovorim na tvoje vprasanje, ce smo bili prevarani.
Ja, moj prvi fant me je pri mojih 18 letih prevaral. Jokala sem, trpela in nisem dolgo razumela, da je bil le razvajen froc. ……in sem prisla k sebi. Dolgo nisem mogla ljubiti. Videla sva se po nekaj letih, izpovedal mi je ljubezen, takrat sem mu odpustila in odsla vstran.
Po 27 letih (od 18 leta steto naprej) sem bila ponovno od partnerja prevarana. Boliiiiii, se je sveze. Isto je, boli, leta niso pogoj…bolecine so vedno.
Grem pocasi skozi……pozitivna sem in polna novih projektov. Verjamem, da so dobri in slabi ljudje.

No, tako na lahko si pa kredibilnosti ne dovolim vzeti. Kako je nujno predelati/preboleti prevaro, če želiš življenje živeti kvalitetno življenje in ne životarit v vlogi žrtve! Kar sem napisala je zakonitost. Izbira je stvar posameznika.
O ja, mnogokrat mi je bilo očitano, da prevare nisem boleče občutila, ker sem čez skoraj 30 let tudi sama prevarla. Neumnost. Ravno zaradi bolečine, ki me je gnala v to, da sem se znova postavila na noge in živela brezskrbno življenje, neobremenjujoče za druge, lahko zagotavljam, da se bolečina prevare DA POZDRAVITI, da mine, da ne čutiš nobenih zamer, da znova verjameš v partnerja, v sebe in v ljubezen, predvsem pa razumeš življenje in ljubezen in da si vreden ljubezni.
Velika napaka, pa vendarle razumljiva, da se večina prevaranih ves čas ukvarja s partnerjem in ponovno hipotetično prevaro, ne pa s seboj, da bi si povrnila samospoštovanje in se izvlekla iz samousmiljenja. Vse se da, če se hoče, je pa res, da ne gre čez noč. Če pa se želite vse življenje smiliti sebi namesto da bi upravljali s svojim lajfom, potem pa prosim, izvolite. Izbira je vaša.

Prevara drugič z isto osebo.

Moja prva ugotovitev bi bila, da partner do te osebe čuti več kot nam je pripravljen priznati. Očitno ne gre zgolj za zabavo.
Ko boš dodobra pretehtala vso zadevo, boš prišla do več spoznanj:
– da mu ta oseba veliko pomeni
– ugotovila ali želiš nadaljevati življenje s svojim partnerjem ob zavedanju, da tudi če se odreče drugi osebi, bo z mislimi še vedno večkrat pri njej
– ugotovila, da si želiš zvezo zaključiti in stopiti življenju naproti.

Karkoli od tega, bo imelo določene boleče posledice:
– da mu ta oseba nekaj/veliko pomeni, se zavedaš že zdaj in zato je tvoja bolečina močnejša kot prvič
– upanje v ponovno zaupanje v partnerja si izgubila
– nekaj pustiti za seboj in začeti znova je zelo težko, ker ne veš ne kje, kako… Lahko pa ima veliko prednosti: naučiš se zaživeti samostojno, postaneš močnejša, delaš stvari, ki so ti všeč, ker si nihče ne lasti tvojega časa in počistiš čustveni prostor za novo ljubezen.

Odločiti se boš morala sama, nihče ti ne bo v pomoč in katerokoli potezo boš povlekla, vse bo spremljala bolečina. Toda bolečina zdravi takrat, ko je tako močna, da HOČEŠ iz nje! Prvikrat je najtežje, nato vsakič lažje, čez nekaj časa se počutiš zmagovalno, ker si premagal bolečino in spet začel živeti – s tem pa raste samopodoba in samozavest.

Veliko moči in sreče!

pozdravljeni.
stara sem 20 let imam starejšega brata. Moja mami in oče sta poročena že 27 let. Mama je sedaj stara 43 let oče pa 58. Spomnim se trenutkov ko sem še bila otrok in je mama varala očeta. Tega v življenju nebom pozabila. Oče je vedno garal in garal da smo doma imeli vse kar smo si zaželeli. Oče je bil vedno pohvale vreden vsi so ga imeli radi, bil je vzoren oče, zvest….ko je mama ugotovila, da jaz vem, da ona vara očeta je pritiskala name naj mu ne povem ker bo me stepla. brat ki je starejši se je za mene gor vzel.
Kot majhna deklica sem bila zelo velikokrat tepena od mame, oče v življenju ni postavil roke name.
In mama je varala očeta še bolj starejšim moških, kot je oče, za to prevaro so vedeli vsa očetova družina in je po tem niso marali. In nekako je mineval čas in leta, potem je očeta kap, ker je vedno garal….zatem pa se pojavi še večji problem mama ga oznani za >norega< in se je že dvakrat zdravil na psihiatriji zaradi nje. Jaz nisem mogla nič stara sem bila 13 let, brat je ves ta čas živel pri njegovi punci in ni vedel kaj se dogaja doma, ko se vračam v te trenutke...uh boli. In nekako sem morala odraščati z tem, sedaj ko pa so prišla ta očetova leta ko dobesedno ne more več seksat, pa še en je problem spet ko vsaki dan pokliče tisti moški s katerim je pred leti varala očeta ta je sedaj čez 60 let, kličejo jo vsaki dan po desetkrat, ampak zakaj pa nevem?! oče to samo gleda in nič ne reče. brat še vedno pri punci in v bistvu sploh neve kaj se spet dogaja, nevem več kaj naj kaj naredim, da bo enkrat temu konec?!! jaz pa imam pri 20 letih resnega fanta, ki se res razumeva skratka ne morem verjeti, da tudi taki fantje obstajajo kot je on. še v življenju mi ni padlo na pamet, da bi ga prevarala ali bilo kaj podobnega. prosim za mnjene. lep pozdravček

somebody20 …. ostro se postavi na očetovo stran. Povej bratu za vso dogajanje, pogovori se z očetom, zdaj si dovolj stara, da lahko pomagaš razčistiti dogajanje. Enkrat si bo mama morala naliti čistega vina. Čeprav, ne pričakuj veliko, tvoji mami je to način življenja. Kar se pa tvojega fanta tiče in na splošno življenja se moraš pa zavedati, da se vse spreminja. Marsikaj se človeku v življenju zgodi. Je pa pomembno ostati moralen in pošten.

Pozdravljena “somebody20 “,

verjamem, da imaš zelo rada svojega očeta in da bi najraje vse naredila zanj. Žal pa v tem primeru ne moreš kajdosti narediti. Česarkoli se boš lotila, bo najbrž brez rezultatov, saj gre za odnos med tvojim očetom in mamo in si ti pri tem lahko le opazovalec, saj njun odnos lahko gradita le onadva: mož in žena.

Ti si njun otrok in ne udeleženec v njunem odnosu ali pa sodnik. Zato bo najboljše, če se nekoliko distanciraš od njunih težav. Tvoj oče je odrasel in zrel moški in če želi prekiniti takšen odnos (temu rečemo tudi “igra”), bo to storil sam. Ti žal tega ne moreš storiti zanj. Odločitev je na njemu, ne na tebi. To, da se boš distancirala od njunih partnerskih težav pa ne pomeni, da ti ni do očeta, da ga nimaš rada oz. da ti ni pomemben. Le potrebno je uvideti, da je to njun svet, v katerem pa ti nimaš moči.

Tisto, kar jima lahko ponudiš je to, da gradiš odnos z vsakim posebej, ne glede na njune težave. In tudi, da to težavo deliš tudi z bratom, da si na nek način s tem olajšaš breme, ki ga nosiš.

V primeru, da ti bo še vedno preveč ali pa nevzdržno hudo, pa ti svetujem, da poičeš strokovno pomoč in s tem sebi pomagaš, da boš v prihodnosti imela kvalitetnejše življenje in zvezo kot sta jo imela tvoja starša.

Lepo te pozdravljam,

Kredibilnosti vam draga Tessa nihče ne jemlje, to si jemljete sama s svojimi izjavami.
Preberete kaj pišete?
Dajte, večkrat. Enkrat bo….

Varanja res ne pozabiš, nekje v kotičku srca imaš shranjene ljudi, ki so te “izdali”, nanje pomisliš kdaj z grenkobo.Naj je to partner, prijatelj, sodelavec, sorodnik…. Nekdo pač, ki izigra tvoje zaupanje, ki razbije odnos na tisoče koščkov, da nikoli ni več tako, kot je bilo. Tudi če koščke zlepiš skupaj, zaupanje izgine.

Lepo napisano. Res je. Bil si prevaran, bolelo te je. Vendar si naredil, ker si prekinil 100%. Se postavil na noge iz začel svojo-uspešno zgodbo.
Vsaka izkušnja nekaj stane, živčev, časa, denarja…..Vendar po vsaki izkušnji ”imamo bojno rano več”- smo bogatejši za to, lahko rečem, da se iz tega nekaj naučimo.
Meni pa se zdi lepo, da ti je ”nesojena tašča” to rekla, ker verjetno je bilo posredno tudi njo sram zaradi dejanj svoje hčere.
Prav, da si prekinil ”razpredanje za nazaj”. Zakaj bi obujal, ker ni bilo in ne bo?

Človek je itak nagnjen k temu, da pozabi, kar je bilo slabo in prav je tako.

Na koncu se boš spominjal lepih trenutkov v življenju. Zato ni zaman, ko pravijo, da vsak lep trenutk doživiš dvakart: enkrat, ko se ti zgodi in po tem, ko se ga spominjaš….

Srečno, D

tudi meni se je isto zgodilo… priznati ne zeli, a videla sem njegovo dopisovanje. sanjala v zivo…
ne vem, ce me je ze kdaj kaj bolj bolelo. sedaj je ravno dobro leto od tega, a se v zivo spominjam in nosim to v novo partnerstvo. ne znam si pomagati… 🙁

Bravo Tessa!!!
To je tudi moj moto!

Podpis. Nekatere imajo podobne izkušnje in ji samo kimajo…

imam podobne praktične izkušnje kot Tessa in sem prišel do podobnih zaključkov.
Delajte največ sami na sebi, vmes še obdelajte partnerja in so šanse za bilokakšno pametno odločitev oz. za nevtralizacijo travm večje. Če prevaraš, ni nujno, da je to samo slabo, lahko, da je to odziv in ti pomaga pri relativiziranju odnosov.

7 let. Toliko je trajala najina sanjska zveza. Do petka 13. ko sem ugotovil da me vara. In to le nekaj tednov potem ko sva se preselila skupaj, po tem ko sva celotno poletje urejala nov dom. Sedaj sem čisto uničen. Govori mi da se ne bo nikoli več ponovilo, a enkra se je že zgodilo podobno, rekla je enako,… in se je ponovilo. Kako bi lahko še enkrat zaupal da se res ne bo? Težko mi je, rad bi … ampak … bom lahko to kdaj pozabil?

obupan,

svoje težave sem napisal že v drugi temi http://med.over.net/forum5/read.php?275,9264930

Mislim, da je to en boljših opisov, kako je to kos se zgodi varanje in kaj je narediti za v naprej

Po nekaj letih sem se spomnil, da sem tukaj zapisal svojo izkušnjo.
Pa sem šel prebirat komentarje. Mnenje tako, mnenje onako, vse zastopim, sam Tese ne. O življenju nima pojma. Lahko se motim, ampak se mi zdi, vsaj glede moje izkušnje, da ta Tessa prodaja meglo.
Se podpišem drugače kot nekoč|
Že nekaj časa srečen dedi.

Admin, ti pa kar briši v prid vsem Tesam!

Kaj pa vem … ko sem bral tole staro temo …

Za razliko od ostalih, moram reči da mi Tesino pisanje ni tuje. Zakaj?. Ker sem sam poizkušal odreagirati drugače, se pogovoriti in sprejeti “življensko” odločitev ne v “afektu”. Res je da sem “izgubil” in bil poniževan kot še v življenju od nikogar, a vendarle si nimam kaj očitati, da nisem storil vse za ohranitev zakona in družine. In si nikoli v življenju ne bom očital.

Oprostiš? ja, seveda.
Pozabiš? Težko, a sčasoma gre.
Rana je huda, globoka, a sčasoma se zaraste. Tudi hrasta odpade, ostane pa brazgotina, ki te opominja. Zato nekaj let kakšno resno razmerje tudi ne gre (žal), preden smo sposobni spet (čustveno) zaupati. A vsega tega se je potrebno naučiti (včasih mi pride na misel primerjava z nekom, ki je v zrelih letih doživel kap in se mora spet učiti vsega … govoriti, hoditi, jesti, … prevaranci pa se učimo … spet občutiti in ljubiti, ko pride čas za to …).

In res je … kdor enkrat vara, bo spet in še (nekje sem enkrat bral en članek, da je to genska okvara in si ne morejo pomagati, če je res …).