Pozdravljeni!

Zelo sem žalostna, ko slišim za vsa ta bedna varanja. In sploh ne morem verjeti, da se večina njih pojavi v stilu:
1. dva se spoznata, se imata neskončno rada, morda poznata kakšen minus drug pri drugem, a zaljubljenost velja, se poročita, imata otroke…vse lepo in prav

2. In potem kar naenkrat po nekaj letih zakona ali poznanstva, uleti v ta odnos neka tretja oseba, ki prelomi tisto, kar je bilo poprej tako lepo zapečateno. Eden od tistih, ki sta bila poprej eno, postane neposlušen za jok drugega, ne vidi svoje odgovornosti do drugega ali celo otrok, se začne obnašati po najstniško in skoči čez plot. To naredi v stilu:
a) nihče ne ve, saj je samo enkrat…
b) čist sem uničen, ne pozna me več, tle je nekaj več, uh, kako me ta dobro razume, kako se je lepo pogovarjati…
c) ali pa v stilu: dol mi visi za vse in povozi ter zavozi kar more…

Nihče od teh “skakalcev” ne pomisli:
– da je ta novo izbrana oseba lahko ista ali celo hujša, če bi jo dlje poznal;
– da s tem uniči svojega poprejšnjega izbranca in razdre krog, ki ga je poprej zgradil s skupnimi močmi,
– daje grozen vtis na otroke in okolico,
– da se vsako slabo enkrat vrne…

In meni, 25 letnici, ki se s fantom 3 leta krasno razumem, ni popolnoma nič jasno, kako se lahko zgodijo te reči. Da se zgodijo, OK, razumem, a ne na tak način. Kajti moje mnenje je:

1. Če ima “skakalec” dovolj poguma za takšne adrenalinske akcije, zakaj ga nima dovolj, da to prizna svoji izbranki, otrokom, svoji lastni mami, in ponosno odide v drug krog živet. Poštena igra, rečejo temu v športu!
Ne, raje ostane popolna pijavka, ki vse dobro srka iz starega kroga in vse strasno prejema iz novega kroga.

2. Kako to, da če je “soskakalec” samski, se ne zaveda, da uničuje življenja in kroge drugih in da se isti štos lahko zgodi njemu.
Ne, bolje se je narediti neumnega in nič krivega in piti kri drugih.

Veste kaj, moje mnenje je, da ljudje enostavno niso več pogumni. Dobesedno “nimajo več jajc”, da bi se pogledali v ogledalo, kaj šele igrali pošteno igro…

Ne vem. Vsa tale norišnica okoli mene mi ni več jasna:
a) profesor 40 let že dolgo časa vara ženo (z dvema osnovnošolskima otrokoma!!) z mlajšo asistentko (z tremi predšolskimi otroci!!!) kar v kabinetu.

b) kolegico je zapustil fant z drugo v času poporodne depresije.

c) sestra mojega brata se je spetljala s starejšim gospodom…

A je na tem svetu sploh še kdo, ki spoštuje zaprtost kroga in odigra pošteno igro, če se stvar res zalomi?!?!

Žalostna sem zaradi razmer okoli naju dveh, ki naju imam za edini svetli točki okoli te umazanije in prestrašena, da se lahko neka ta norija tudi nama nekoč zgodi.

Pozdrav,
Manja

Spoštovana Manja!
Vaše pismo ne potrebuje odgovora. Zahvaljujem pa se vam za vaše mnenje, ki bo morda koristilo komu že pred usodnim korakom.

Lep pozdrav!

Draga Manja, moram ti povedati, da sem tudi sama razmišljala veliko o tem, namreč tudi jaz prisegam na zvestobo dveh, ki se ljubita. Resda je v zvezi velikokrat hudo, ampak jaz vedno pravim, da se morata dva, ki se imata resnično rada, o vsem pogovoriti. Na živce mi grejo punce-ženske, ki obožujejo vezane moške, tud ti moški mi grejo na živce. Doma jih žene strežejo, skrbijo, da so čisti, skratka za vse, moški pa spoznajo eno mladenko, ki je oh in ah…
Ampak na žalost je takih ljudi vse več. Včasih si želim da bi živela v času naših babic… Ostani poštena kot si, upaj na zvestobo, tudi jaz sem. Bodiva zgled.