VAL 202
Pozdravljeni!
Najprej hvala Barbari Kuznik za lepo pripravljeni prispevek. Na zalost pa me je kar mrazilo, ko sem ga poslusala. Se najbolj ob tem, da si je ga. Bevkova zamislila, (in dela na tem, da bi to tudi uresnicila), da bi vsi posvojitelji morali skozi nekaksno (dolgoletno?) izobrazevanje in preverjanje ali je njihova volja res prava. To so vendarle ljudje, ki o tem ze dolgo razmisljajo in kar nekaj casa traja, da zelja dozori in jo udejanijo. Po osmh ali desetih letih cakanja in razmisljanja naj posvojitelji se par let (skupinsko) meditirajo in se pripravljajo tudi na to, da se bioloski starsi premislijo. Jojmene!
Morda je cas, da se ustanovi novo drustvo posvojiteljev.
Sama imam sicer svoje otroke, pa sem vseeno poslušala včerjašnjo oddajo na radiu val 202 in me je zbodla pripomba ge. Bevk, da so bili očitno posvojitelji slabo pripravljeni na možnost, da otroka lahko mati tudi zahteva v 1 letu nazaj.
Lepo vas prosim! Le kdo lahko starše pripravi na izgubo otroka!? Ti se lahko preden posvojiš in dejanso dobiš otroka, še tako psihično pripravljaš, vendar ko je otrok enkrat pri tebi in samo tvoj (biološki ali ne), se ti po mojem mora trgati srce, če ti ga nekdo “vzame”, četudi njegova biološka mati. Rok za premišljanje je po mojem čisto predolg. Sama bi ga postavila samo za kake 2-3 mesece. Le kako se počuti ubogi otročiček, ki je prej vajen svoje mamice, potem pa mora zopet med tuje ljudi, četudi so to njegovi biološki starši. Samo predstavljam si lahko enoletnega otročička, ki mora v tuje okolje!!
Brezsrčno in prav nič v dobro otroka, če mene vprašate.
Mimika
Jaz pa v tem ne vidim nič slabega. Priprava ne nek pomemben korak, kar je prav gotovo sprejem tujega otroka v svoj dom, gotovo ne more biti slaba. In kolikor vem, če hočeš postati rejnik je nekakšna šola že obvezna, ne glede na to, ali si poklicni rejnik ali ne!
Meni osebno se je zdel g. minister kot nekdo, ki ne ve prav dobro kaj bi povedal. A to je le moje mnenje!
Pa lep vikend vsem!
Tudi sama mislim, da smo bodoči posvojitelji definitivno dobro pripravljeni na posvojitev in da se še predobro zavedamo v kaj se spuščamo… tudi se strinjam, da pari, ki zanosijo po naravni poti velikokrat ne vedo kaj jih čaka, da ne govorimo, da se pri njih nihče ne vpraša v kakšno okolje bodo otroci rojeni… še ko se opozarja CSD na določene probleme, se najraje kar malo stran obrnejo… pač biološki starši… ko pa je govora o posvojiteljih pol se jih pa po dolgem in počez pogleda, pa tehta, itd… mam prav občutek, da se nas malce postrani gleda, sploh s strani tistih, ki niso imeli kakšnih hudih problemov z zanositvijo… pa da se ne bi narobe razumeli, je prav da se gleda… ampak tole s šolo ?!
predhodnici pa samo toliko, mislim, da gost včeraj ni bil minister… sem pa tega gospoda poslušala v prispevku na TV SLO2, in definitivno ne ve kaj bi sploh povedal, ker tako kot že vemo na tem področju niso storili nič…
lp
mucica
Pozdravljeni.
Ne bojte se, do te realizacije ne bo prišlo in smatram, da tega tudi ne bomo dovolili! Marsikomu od nas ni do tega in tudi ni potrebno, saj nimamo več ne volje, ne energije, še manj pa potrebo po izobraževanju/šoli kot pripravo na posvojitev.
V Deteljici traja takšna priprava 3 leta, vsakih 14 dni (če je še vedno tako?).
Kdo mi lahko argumentira, zakaj bi bila jaz hipotetično drugačna/slabša mati, če ne bi imela za seboj priprave na posvojitev od biološke ženske?!?!
Lahko smo le za vzgled drugim, da teh presejalnih testov ne potrebujemo in v dokaz, da smo tudi brez posvojiteljske izobrazbe dobri starši-sedanji ali bodoči!!!
Lep dan.
Tudi meni se ne zdi prav oziroma že zdaj se mi zdi ponizujoče kaj morajo bodoči posvojitelji vse izpolniti in kakšna preverjenja imajo.
Sama sem mati dveh otrok pa se mi vseeno zdi to nedopustno. Kdo pa je nas vprašal kakšno finančno stanje imamo in ali smo “šolani” zato.
Zame sta mati in oče tista katera skrbita za otroka ne pa tisti ki je roditelj.
Punce vstrajajte in vse dobro.
Zivjo!
Tudi jaz sem spremljala oddajo in mislim, da nista gosta povedala prav nič konkretnega o tem kako izboljšati stanje na tem področju v Sloveniji.
Zanima pa me naslednje: kaj misliteje razlog, da tiste države s katerimi smo se pogovarjali o podpisu sporazuma niso tega storile?
Sama sva na tem, da oddava vlogo, samo moram reči, da nisem prav nič optimistična in me vse skupaj žalosti.
Lp vsem,
Teja1
Draga Mimika.
Sama sem ravno v tem položaju, ko pač mora minit ta čas, in vem da si biološka mama še lahko premisli. Vendar me vedno ko se spomnim na to stisne pri srcu in si mislim, kako bi bilo otroku, ki je star komaj slabe 3 mesece, in me prepozna po glasu, gleda tako ljubeče, in tako opazuje kaj mu govorim in poskuša čeblajti nazaj, se mi smeji z najlepšim smehom na svetu, da se kar razjočem, čutil, če bi mi ga vzeli in ga dali nazaj mami. Mislim da bi bil to zanj velik šok čeprav je še majhen, jaz in moj mož pa bi si kar sobo v Hrastovcu rezervirala. Včasih res ne veš v dobro koga so napisani ti zakoni.
Čakam da čimprej mine ta čas!
Pozdravljene!
Lahko je ustanovit skupino ljudi, izdelat nek program, ga predložit na ministrstvo in če je program podprt se za njega dobi denar. Več kot je članov več je denarja. Bolj kot pritiskaš z nekimi izobraževanji več je denarja. Punce drage, kaj mislite da Bevkova zastonj pritiska k obvezneu izobraževanju. Če bo dosegla to bo ŠE več denarja.
Vse se vrti okoli njega, ni to žalostno, pa če tudi za ceno otrok.
Sama z možem sva pred slabimi tremi meseci dobila v skrbništvo otroka z namenom posvojitve. In prvi trenutek k sem ga videla je il za mene MOJ IN NAJLEPŠI tako kot za vsako drugo mamo ki rodi svojega otroka. Z njim sva preživela v porodnišnici najlepše trenutke in med vsemi temi porodnicami sem se počutila njim enakovredno. In odkar ga imamo je naš, samo naš in niti pomislim ne več da bo posvojen. In ni mi težko se vstat zanj, mu previt ritko, ga skopat, ga peljat na sprehod, ga pestovat, mu pet pesmice in ponosno stat ob vozičku, ko ljudje rečejo kaj ga lahko pogledam, in pričakujejo da v vozičku leži nek bav bav, ker je posvojen. Presenečeni so ko iz vozička kukata dve zvedavi očki. Vse to mi moj sinko poplača s svojim smehom in ko čutim, da se ob meni počuti dobro, varno in zadovoljno.
In zato da sem lahko mama na drugalen način nisem potrebovala nobene šole, v trenutku sem preklopila in ni svari ki bi lahko odtehala čas z njim in z možem.
Zato punce se moramo boriti za svoje otroke, za to da ne bodo sprejeti neki brezvezni zakoni, ampak takšni ki bodo obrodili sadove, da tudi ve čimprej začutite materinsko srečo.
Ni besed z katerimi bi opisala svojo srečo in ne vem kateremu bogu naj se zahvalim za to, vendar mislim na vas, na vse tiste ki še čakate, še posebaj nate Tit, držim vam pesti in upam na najbolje.
Lepo je biti mami !
Lahko noč!
Eva*
Pozdravljene,
res je, kot pravi Eva in teja1, ni me mrazilo samo zaradi nacrtov ge. Bevkove, ampak tudi zaradi naslednjega:
1. G. Tivadar je funkcijo nastopil pred kratkim (ce se ne motim, sele v drugi polovici decembra). kaj je delal prej, ne vem, res pa je, da na tem podrocju se ni doma. Upamjo, da ima dobro voljo in bo to scasoma nadoknadil.
2. Povedal je, da razgovori z nekaterimi dezelami niso uspeli, ni pa povedal s katerimi dezelami trenutno potekajo razgovori in kako dalec so (beri – na tem podrocju se ne dogaja nic). Treba bi se bilo lotiti pogovorov z dezelami, ki so otroke tudi dejansko pripravljene dajati v mednarodno posvojitev (npr. Romunija, Rusija in Kitajska, za katere zagotovo vem, da imajo programe z drugimi drzavami, za prvi dve vem samo za ZDA., s Kitajske pa posvajajo tudi državljani mnogih držav EU. Res pa je, da so s posvojitvami iz teh dežel povezani znatni stroški – pravajanje, upravne takse, donacije sirotisnicam, potovalni stroski, itd.). Vprasanje je tudi ali je nova repubilkanska vlada, kateri spada tudi g. Tivadar, sploh zainteresirana za vzpostavitev mednarodnih posvojitev.
3. Prav tako ni razgrnil svojih nacrtov, kako se namerava konkretno lotiti problema vecnega skrbnistva in skrajsati obdobje, ko imajo lahko starsi otroka v reji brez kaksnih koli nacrtov ali realnih moznosti, da bi jih vzeli k sebi. V reji je menda 1500 otrok in 500 druzin, kar pomeni, da so v povprecju po 3 otroci na druzino. Kako bodo roditelji dosegli pogoje, da bodo skrbeli za 3 otroke, ce zdaj za nobenega ne morejo, si ne morem predstavljatli.
4. Zanima me, ce morda Deteljica, poleg tega, da skrbi za to, da se posvojitelji dolga leta pripravljajo na posvojitev, tudi pritiska na to, da bi se vzpostavile mednarodne posvojitve, skrajsala doba skrbnistva na najvec 3 mesece, da bi bilo postopki tako domacih kot mednarodnih posvojitev uteceni in za posvojitelje malce manj nasilno poseganje v njihovo zasebnost, itd.
Ce Deteljica tega ne pocne, potem bo pac moral kdo drug. Vesela sem, ko vidim, da jemljemo stvari v svoje roke in morda se bodo stvari pocasi razvile in bo nastalo neko mocno telo, saj vendarle tisoc parov in verjetno s kdo (beri samski) le predstavlja neko moc in silo.
Vsem lep pozdrav!