Vabilo
Uf, to pa je skrajno resno obtoževanje. Zanima me, ali dobite vse zapisnike UO, ali pa so vam dali samo ta izsek. Mislim, da delate iz muhe velikega slona. Verjamem, da vsako društvo dela napake, tudi najbolj popolno društvo. Zakaj nastane popolno društvo? Zato, ker so se iz napak naučili in delali izboljšave. Nobeden človek ni popoln, ravno iz napak se največ naučimo. Kot razberem iz zapisnika UO, se je dogodil avgusta lani (2004!). Dobro, minilo je eno leto, zdaj me zanima, ali so sedaj kakšne napake? To me res zanima.
To a je muha al slon ne moreš vnaprej vedeti, brez podatkov oz dokazov. Kar zagovarjaj jih, brez da bi poznala dejstva.
Nihče ne pravi vnaprej, da so krivi.
Le zelo sumljivo je.
In zaradi tega izmikanja je le še bolj sumljivo.
In zaradi takih kot si ti, sem vedno bolj prepričan, da imate tako vodstvo kot si ga zaslužite.
A ne bi bilo lepse in bolj pošteni, da bi se stvar razjasnila??
Draga moja.
Na besedo in na avtoritoto ne dam nič.
Zame veljajo le dokazi in pojasnila.
Nihče ni vnaprej kriv in nihče ni vnaprej nedolžen, oz iznad vsakega suma.
Javljam se ko sem brala zapisnike seje UO MDGL. Zanimivo mi je, da je Maja Vugrinec dobivala plače (100.000sit) za neopravljeno delo. Zakaj ni sprejela pomoč od katerih, ki so jo ponujali? Vsaka pomoč je dobrodošla! In ne pričakujte, da bi morali ponujat pomoči, če je sama prevzela to delo in odgovornost, treba jih je tudi izpeljati do konca. Seveda se za vsako napako naučimo, kot tudi bi se Vugrinčeva. Ampak ni pravilno to, da je za tak honorar prejemala brez svoje diplome in izkušenj,ker potem pridejo na vrsto napake v poslovanju, potem njo krivijo in vsi nato rečejo da se naučimo na napakah. Če bi delala prostovoljno bi lahko tako rekli, a da je pa dobivala honorar za to delo in to visok, je treba bit NATANČEN in ODGOVOREN.
Vse počasi pridejo na plan o poslovanju na splošno (ZGNS; društva…), bolj bi mi gluhi morali boriti za pravično in pošteno poslovanje…
Kaj pa dela zdaj gospod predsednik ZGNS? Kaj se sploh dogaja? Je kaj novega o delu? Ima kakšno idejo za boljši jutri za nas gluhe? Je sploh še pripravljen boriti za nas? Nič ne vemo, vse je tiho…
Basketgirl… Zavod gluhih tone bolj globoko na dno. in veš zakaj? Na ZGNS se sploh ne trudijo za prihodnost naših gluhih otrok, za boljšo izobraževanje in čimboljši poklic za nas!!! Res je žalostno da se tako dogaja. Na ZGNS jim je mar za Športne dosežke gluhih, za izobraževanje pa si zatiskajo oči in ne naredijo korak za naš boljši jutri. Res žalostno!!!
To smo cel čas trdili, in zato smo sploh postirali sem.
Da bi se kaj spremenilo.
Namreč šport je postranska stvar.
Glavna je izobrazba in zaposlovanje, ter pol življenje samo.
Je pa tudi ena žalost, če si celo življenje neizobražen, nezaposlen socialni problem.
In zakaj?
Ker vodstvo ni opravilo svojega dela.
Mislijo da se svet vrti okoli njih, njihovih plač in privilegijev.
Svet je na mladih in predvsem na tistih ki so sedaj še otroci.
Vem da je težko delat v nekem UO.
Ampak tle so delali po domače.
Gospodje se sploh ne zacedajo, da za vsak svoj sklep ODGOVARJAJO.
Če nekoga nastaviš in plačuješ, ob tem da ne izpolnjuje pogojev za to delo in da dela ne opravi, je lumparija.
Ne ti ga greš moledovat v kransko goro in si verjetno še pišeš dnevnico, kilometrino in kosilo v restavraciji.
Saj ljudem prvoščim.
Ampak vse to je ko v vrtcu.
Basketgirl, ali bi lahko prosim nam, ki nismo nikoli hodili v Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, niti v katerokoli drugo šolo za gluhe, razložila, v čem so glavne razlike med programom v Zavodu in programom v redni šoli? Katere razlike si opazila ob prehodu iz Zavoda v redno šolo? Informacije bi bile zanimive, čeprav bodo malo zastarele.
Ja, lahko…čeprav sem v Zavod prišla, ko sem bila stara 3 leta, in odšla, ko sem končala 1. razred. Od 2. razreda sem v redni šoli…razlike: tam učno snov ponovijo vsaj 3-krat se pravi za eno učno snov rabijo 3 šolske ure. (sedaj je mogoče vse spremenilo)…v redni šoli pa jemljemo novo snov vsako šolsko uro. Resda da so tam profesorji oz. učitelji popustljivi…a tukaj pa je več reda in strogosti…samo pri meni so profesorji že navajeni, ker vedo da z menoj ni problemov. Kaj še? hmmm…kolikor sem opazila na 4 oči, ko sm prišla spet letos malo na zavod pogledat…vse je veliko popustljivosti…kdo pa bo to vse spremenil? še nihče ne ve…
Draga Basketgril,
kot vidim si integrirana v slišeči šoli. Lepo je, da nekaj svojih misli napišeš tudi v ta forum. Razočarana si nad šolo za gluhe oziroma nad njihov sistem izobraževanja. Nisi edina, ne prva, niti ne zadnja s takšnim razmišljanjem. Gluhi znajo samo kritizirati, nič pa ne naredijo za spremembo. Boš rekla, da tega ni mogoče ali pa, da Ti nimaš kaj pri tem.
Res se da marsikaj spremeniti, vendar le, če bi bila gluha skupnost solidarna, če bi vse generacije gluhih držale skupaj in organizirale en javni shod pred ministra za šolstvo ali pa pred parlament ter zahtevali svoje pravice do boljšega izobraževanja … A to so le sanje, ker je gluhim za izobraževanje čisto vseeno.
Ti hodiš v slišečo šolo. Zanima me, ali poznaš jezik gluhih, ga sploh obvladaš ali ne? Se kaj družiš z gluhimi, imaš prijatelje(ice) med njimi? Oprosti za mojo radovednost.
Zanimivo bi bilo, da gluhim na tem forumu tudi opišeš kako gre v šoli, če imaš kakšne težave in kje, kako spremljaš predavanje oz. razlaganje snovi učiteljev. Jaz vse o tem vem, a me zanima sedanji čas in Tvoja generacija.
Pa brez zamere in Ti želim veliko uspeha v šoli in pri študiju, v kolikor greš naprej, na fakulteto.
Zdravo Jojo
Čisto povsem imaš prav. Je res, da je gluhim izobraževanje čisto vseen, ker sem se na to prepričala na lastne oči. Samo lepo bi bilo, da bi vsaj gluhi otroci vedeli, da morajo uspeti v izobraževanju, le tako si bodo lahko olajšali prihodnost s službo itd…samo, nisem profesor ali minister, zato ne morem ukazovati, kar tudi ne želim komu…želim samo pomagati svetu gluhih…samo so tudi krivi starši…moja starša sta me vzgajala tako kot je treba…prihajajo tudi tisti dnevi, ko doživimo puberteto in od takrat se vse spremeni…norčija, zabave itd…za šolanje in izobraževanje je pa čisto vseeno…kot pravi en rek: »uživaj dokler si še mlad«…
Obiskujem srednjo šolo, ki pravijo vsi normalni najstniki, da je najtežja…ampak meni ni…še profesorji, ko sem prišla na začetku šolskega leta, so komaj verjeli, da mi bo uspelo…verjeli so pa takrat ko sem 1. letnik opravila z odličnim uspehom…veliko takih, kot sem jaz, je zelo malo…tukaj je vedno v pomoč zaupanje staršev…je pa res, da v šoli imam težave in sicer s sošolci…stanje razmer z njimi se izboljša pa poslabša…velikokrat so me izkoriščevali, ker so mislili, da sem tako »lahkotna« da mi lahko samo tko milostljivo prosijo za zvezke, zapiske…mislim…haloooo…oni so slišeči in normalni najstniki, in bi morali že prepisovati in naučiti, kaj pa sem jaz? Težje naglušna, s gluhima staršema, ?!? kako mi je vse to skupaj uspelo? Ne vem…sama še ne vem…uspelo mi je, in upam, da mi bo še vedno…veliko naglušnih otrok v rednih šolah imajo slišeče starše…lahko bi rekla, da jih je kar 99% takih….1% takih pa je kot sem jaz…neverjetno…
Razumem govorice rok, sama jih veliko uporabljam zaradi mame in očeta, pa tudi v družbi gluhih…v šoli berem s ustnic, včasih ene sošolce pokažem kakšen jezik ali pa jih naučim brati z ust…ker imam težave z izgovarjanjem sičnikov in šumnikov…vendar se normalno pogovarjamo…gluhih prijateljev imam pa kr dost…če je prilika, jih obiščem v zavod, ali pa se kje srečamo ob piknikih ali kakšnih tekmah oz, turnirjih za gluhe…če vam povem, v resnici zelo pogrešam gluhe prijatelje…samo ne morem pa stati križem rok in gledati, kako padajo in so na dnu…karseda, jih spodbujam…
Hvala vsem, ki mi zaželite srečo, ker bom to potrebovala, enim ki pa mi zavidate ali obrekujete, bog vam pomaga…
Lp
Basketgirl, le tako naprej !!! Zares ti želim iz srca, da bi ti uspelo in verjamem, da ti bo. V kakšno srednjo šolo hodiš?
Glej kje je gospod predsednik ZGNS?? Pomagajte našim gluhim otrokom do boljše izobrazbe, boljša izbira poklicev na Zavodu,… Dajte no, ne sedite križem rok!!! Bolj zavidam tistim gluhim iz amerike, ki imajo vsi gluhi različne poklice do visokošolske izobrazbe… Tu je pa malo takih in me veseli, da smo lahko dosegli takšen (sanjski) poklic. Za ostale pa so obsojeni živeti na dnu, nobenega dokazovanja in svoje samozavesti nimajo veliko, da bi se lahko borili za boljši jutri gluhim otrokom do boljše izobrazbe in poklic. Lahko rečem, da gluhi nismo niti tako zelo različni od slišečih, lahko smo enako pametni ali celo bolj pametnejši, kot sem razbrala od Basketgirl, odlična dijakinja, s slišečimi sošolkami so same zavist!!! Njih ne glej, sebe in na svoje sanje glej!
In tudi lahko rečem, da starši imajo tudi vlogo pri tem za boljše otrokove izobrazbe. Jaz sem na svoje zelo hvaležna, da so mi veliko pomagali do svoje končne višješolske izobrazbe.
Gospod predsednik, zavihaj si rokave!!!
Ja, gospod predsednik ZDGNS, dajte, dvignite se in z bojno zastavo na vojne poljane, v borbo za boljšo izobrazbo gluhih otrok, kateri bodo nekoč tudi naši in, kateri bodo zasedli Tvoje mesto … Verjemite naši mladini, bodite jim duša in vzor, kljub temu, da sami nimate željene visoke izobrazbe. Vsi bomo šli za Vami.
Naj Vam ne bo škoda denarja, ki se valja v vaši hiši. Vlagajte ga več v mlade, v njihovo izobrazbo namesto v vrhunski šport in potratno reprezentanco.
Basketgril je primer, ki je mogoč še za druge gluhe otroke, le verjeti in pomagati jim je treba, jih vzpodbujati, da se bodo odločali za nadaljno šolanje namesto za nasilna manuelna dela (za to so gluhi vedno dobri???). Treba je tudi znati, se približati in razložiti, še bolj pa pomagati staršem gluhih otrok, da bodo razumeli in sprejeli iniciativo kako pomagati otrokom.
Ti, Basketgril, pa le pogumno naprej, ne glede na to, kaj misli okolica v negativnem smislu. Hodi pogumno v vsak novi dan, uči se, zabavaj se in bodi sošolcem(kam) za vzor. Druži se tudi s sebi enakimi – gluhimi, neguj jezik gluhih, ker nekoč, ga boš res zelo rabila v družbi in službi (nikoli ne vemo, kje bomo pristali kljub načrtnim ciljem).
Jenifer ima tudi prav glede izobrazbe gluhih v Ameriki. Veš, to je velika država, z veliko gluhimi, zato ni težko ustvariti lastne Univerze z bogato izbiro študija. A Amerika je tukaj, pri nas in ne tam, onstran Atlantika. Verjemi, poznam jo, okusila sem jo. V Ameriki so gluhi bolj samozavestni zaradi izobraženosti in lahko mirno konkurirajo na trgu dela. Samo na kratko o tem.
Tudi jaz sem gluh. Ko sem bil star 1 leto, sem dobil slušni aparat, potem pa se mi je sluh počasi slabšal, tako da pri 20 letih nisem slišal ničesar več. Zato sem se pred 4 leti odločil za polžev vsadek. Le-ta mi pomaga pri poslušanju raznih zvokov okolja in odgledovanju, vendar pa ne razumem govora brez odgledovanja.
Jaz sem se ves čas šolal v rednih šolah. Pri tem so mi bili v veliko oporo starši in brat. Imam slišeče starše in slišeče sorodstvo. Do 18. leta nisem imel stika z gluhimi, ki uporabljajo znakovni jezik, zato se do takrat tega jezika nisem učil. Mama je od nekoga celo izvedela, da je znakovni jezik v Švici in v Nemčiji prepovedan (to je bilo leta 1997). Ali je to res?
Do konca 7. razreda OŠ sem s slušnim aparatom še toliko slišal, da sem lahko sledil pouku, telefoniral, spremljal radijske oddaje (še danes se spomnim, kako sem po radiu poslušal spise, ki sem jih napisal in so jih nato namenili objavi na radiu.
Tik pred začetkom osmega razreda pa se mi je sluh tako poslabšal, da nisem več mogel slediti predavanjem s pomočjo poslušanja, tako da sem moral prepisovati od sošolcev. Prav tako nisem več mogel telefonirati, spremljati oddaj po radiu in nepodnaslovljenih oddaj po televiziji, enakovredno sodelovati v pogovoru,…
Ravno takrat pa sem se tudi odločal, v katero srednjo šolo bom šel. Eni “strokovnjaki” so mi rekli, da naj grem v Zavod za gluhe in mi celo lagali, da imajo tam štiriletne srednješolske programe. Tako sem šel enkrat v Zavod, na eno testiranje, ki je trajalo 5 šolskih dni, pa mi je šlo na bruhanje: vsi so kretali (takrat še nisem znal znakovnega jezika, živel sem le med slišečimi), ker nisem znal znakovnega jezika, me je eden brcnil v daljinski upravljalec od slušnega aprata, ki sem ga imel za pasom in mi ga razbil, za nameček pa je bila za kosilo rjava, na pol suha solata. Nadalje sem imel priložnost pogledat en dnevnik: videl sem, da so imeli pouk samo v torek, sredo in četrtek, v ponedeljek in petek pa ne. Pa to ne enkrat! Vsak teden je bilo tako! O Zavodu potem nisem hotel slišati ničesar več, čeprav so ga še nekajkrat omenili.
Nazadnje sem se odločil za srednjo ekonomsko šolo Brežice, ki sem jo štiri leta kasneje tudi uspešno opravil (vseskozi sem bil prav dober, maturiral sem z odliko (25 točk) – opravljal splošno maturo.
Leta 1999 sem se vpisal na univerzitetni dodiplomski študij Ekonomija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Diplomiral sem septembra 2004.
Oktobra 2004 pa sem začel obiskovati magistrski študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Če bi poslušal tiste “strokovnjake” in šel v Zavod, bi bil zdajle kvečjemu kakšen grafičar…
Čestitam, ob tvoji izobraženosti, vendar te, ne bi rad užalil Alex. Zanima me namreč, če si kot ekonomist kje zaposlen. To sprašujem zato, ker je lahko biti ekonomist in razpredati o teorijah in nam s formulami kazati(Forum MDGL, v zadevi: Nakup počitniškega doma, ki naj bi posloval z izgubo), kako stvari potekajo na papirju. To si zelo dobro napisal in dokazal, kako Don smotrno ravna z Vašimi sredstvi.
Da si glavni urednik časopisa Odmev tišine, vemo. Zanima me kako se kot ekonomist počutiš na poziciji grafika, groza. Zanima me namreč, če delo glavnega urednika sploh znaš opravljati, glede na to da nisi iz stroke.
Moje osebno mnenje je bolje dober grafik, mizar, čevljar, vodovodar, električar, kot ekonomist z goro diplom, ki jih v realnem življenju ne zna uporabiti.
Pa brez zamere, nočem žaliti. Dejstvo pa je, da imaš fobijo pred poklici, ki ne prinesejo, kakšne višje stopnje izobrazbe. Očitno, ti papir veliko pomeni, upam samo, da boš to znanje prenesel v prakso. Zdi se mi, da ti tega manjka.
Pošlji oblikovano (11-06-05 15:14)
Trenutno še nisem zaposlen. Iščem redno delo. Nisem tehnični ampak odgovorni urednik. To delo je bolj prostovoljno kot ne, ne opravljam ga poklicno. Verjetno bom že jeseni začel z rednim delom, kje, pa še ne povem (so mi pa obljubili, da bom dobil delo). Povedal bi le, da ne bo to kakšna grafika, ampak da bom zaposlen na delovnem mestu, ki zahteva izobrazbo univerzitetnega diplomiranega ekonomista. Poleg tega sem zdaj tudi podiplomski študent.