darja+. rejništvo je eno, ločitev drugo. v zgoraj omenjenem primeru je šlo za ločitev, ne rejništvo. in danes CSD-ji o dodelitvi in preživnini ne odločajo več. če se zakonca ne moreta sporazumet, gre stvar na sodišče. ne zapečati je več CSD.

pusti rejništvo, to je druga stvar.

Razumem in vem kako tečejo postopki pri ločitvi. Jaz pravim le, da se kršijo otrokove pravice in stem tudi ustavi in to v rejništvu. Nič ni rejništvo drugo, govora je o otrocih in njihovi pravicah!

Zgornji primer je ločitev, Natalijo pa sem omenila, ker je bil vzrok za postopek rejništva ločitev in nagajanje staršev!!! Pri Nataliji so otroka odpeljali v rejništvo in ga “zaščitili” – v zgornjem primeru, ko se je zgodil umor pri Ormožu, pa ne???? Kako, da center ni vedel, če so pa ji nudili pomoč in so jo spremljali, pa kakšno besedo so tudi imeli na sodišču pri obravnavi moža za prepoved približevanja,… Pravim le, da je država zapisala v zakon posebno skrb za otroke in pri tem so zelo neuspešni!!! Nasprotno center, policija in zdravstvo se je skupaj z očetom v Murski Soboti postavilo proti sodbi sodišča. Kdo tukaj ni spoštoval sodbe? OČE? Oče sam nikoli ne bi mogel na tak način odpeljati hčere. Pričakovala bi, da bi in center in policija ščitila hči in mater…. Kaj pa vi mislite?

sem si sprintala konvencijo o otrokovih pravicah … da jo preštudiram, ker se je mi ne držimo, baje.

Darja+
ker je bila hči na sodišču zaupana v skrb očetu (3 sodba), so očitno z nasilnim odvzemom ščitili otroka, ki k očetu ni želel…narobe svet:(

ne pij tolko :-)))))))))))))))), napisala sem v drugih :-)))))))))))))))

Katarina!!!
Ne konvencijo o otrokovih pravicah, Konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic je treba brati. To je drugo. Velja od leta 1999. In se že ves čas krši!!! Zato o njej ni veliko govora in se skorajda skriva!!! Ker se s kršenjem te krši tudi Ustava.
VSAKO odločanje o vzgoji in varstvu otrok (kar je tudi rejništvo) bi moralo iti po PRAVDNIH postopkih. Teh pa centri nimajo..zato so jim “vzeli” (Ustavno sodišče – ravno zaradi MEKUOP) odločanje ob razvezah in o stikih in preživninah..le na rejništvo so pozabili, ki pa je veliko bolj usodno za nemočnega otroka, saj rejenec praktično nikogar nima, ki bi mogel legitimno ščititi njegove pravice…v to vlogo pa se sedaj (brez postopkov in brez organov) postavljajo posamezniki zaposleni na centrih!!!

Tole je bilo pa zelo sarkastično Katarina. Kaj ti pri tem sedaj ni jasno?
Natalijin primer ti je dal lahko jasno sliko. Pri dveh otrocih se odloča na dveh različnih inštitucijah. Kaj je tukaj nejasnega. Govora je o istih otrokovih pravicah: stiki, skrbništvo, preživnina. Še enkrat:
– Pri mlajši hčeri med materjo in očetom NA SODIŠČU
– pri starejši pa med materjo in državo NA CENTRU

Kako je to mogoče???? Mi lahko kdo razloži? Če se je v prvam primeru težava pojavljala zaradi nesoglasja staršev in nagajanja in maščevanja na račun mlajše hčere. Kdo je potemtakem nagajal materi v drugem primeru pri starejši hčeri, ki pa očeta nima. Zato pravim so inštitucije v prvi vrsti tiste ki zatajijo, zakonov se ne spoštuje že pri njih ne, ko so skupaj z očetom centri ignorirali sodbo sodišča…..

Tri primere sem opisala in povedala, kaj si mislim. Če vsi ti organi ne bi dovolili toliko prerekanja med starši, pa preživnina, kaj se je tukaj za pogajat, pa nagajat,… Če ne plačaš prometnega prekrška, te kaj hitro pridejo rubit, pa davčni davkov,… Kar gre v njihov žep, so zelo uspešni in znajo izterjat, za drugo pa jih ne skrbi in dopušča nagajanje med starši. In kdor pač nima vesti in moralne odgovornosti pač izkorišča in se izmika, ker mu država to omogoča!!!

Nekje sem že o tem pisala, pa še enkrat. Zakaj imamo zakone? Zakaj imamo inštituciej, kot so policija, sodstvo, socilne delavce, in sedaj še kosovo komisijo?

In če drugo ne, mene skrbi, če slučajno se jutri ločujem in se ne moreva zmenit, pa gredo otroci kar v rejništvo in nič si ne moreš!!! Ker si je bivši zmislil nekaj pač. In ne si mislit, da se to ne dogaja. Zelo blizu nas je zgodba Natalije, ki je zbrala toliko moči in poguma, da se je zoperstavila in to tudi z nami delila… Hvala!

darja+ … nisem imela namena bit sarkastična in nisem niti pomislila na to.

nevaM: ko smo prvič razpravljali o tem primeru ni nihče napisal, da je bil ta tip zadrogiran.

darja+ …. ja, ok, če organi ne bi to in ono … se strinjam, so površni, so nelogični, AMPAK … oče in mama sta odrasli osebi, otročka v vrtcu, mama in oče sta starša, sta zaposlena, sta opravilno sposobna, sta -največkrat – mentalno zdrava. kako je mogoče, da se odrasli ljudje niso sposobni pogovorit, pogledat situacijo s treznega nečustvenega zornega kota, videt otroke, delati za otroke in ne samo zase.
ja, vem kako čustveno uničujoča stvar je ločitev, pa vendar … otroke tudi boli in mi smo jim kot starši DOLŽNI pomagati tudi tako, da jih ne trgamo na pol.

kaj pa usoda Žogce
:))))))))))

Deklica je praznike preživela pri mami, a se mora vrniti v Stično do pravnomočnosti sodbe, ker se je tako pač zazdelo sodnici. Ja mater no. A je res čist ubrisana?

Tej deklici želim vse dobro v tem letu. Upam, da se bo njena agonija (kako naj jo drugače imenujem) končala…….čeprav se bojim, da zgodbe še ni konec……

Na psihiatrijo so jo dali, ker so psihiatrije varovane in od tam ne more pobegnit? Ker obstaja ničkoliko “domov” za otroke brez staršev oz. za otroke staršev, ki niso zmožni skrbeti za njih. Ti otroci normalno hodijo v šolo, so zunaj, imajo popoldanske in nočne vzgojitelje..hmmm

Pozdravljeni!

Tako kot je dejala NevaM, ne poznamo obeh plati zgodbe. Neuradno sem slišal zgodbo očeta, ki pa je prav tako pretresljiva…

Ko je otrok s strani starša skrbnika indoktriniran in asimiliran v tisto socialno okolje, je za drugega starša izgubljen. Kaj nam vse mediji (elektronski ali pa tiskani) “natrosijo” – v tem primeru so s pepelom posipali očeta. Pa je res za vse on kriv?

Tudi meni je žal te deklice, ker ona ni pri vsem tem čisto nič kriva. Kriva so sodišča, ki so ta primer vlekla več kot sedem let. V teh sedmih letih pa lahko starš, ki preprečuje stike, popolnoma odtuji otroka… V Nemčiji, ki se tako radi primerjamo z njo, družinska sodišča razrešijo primere v 3 – največ 9 mesecih. Če bi ta primer bil rešen v 9 mesecih, ne bi prišlo do teh travm pri tej deklici.

Vse dobro vam želim in lep pozdrav.

Odin.

V tem primeru niti ne krivim sistema…..krivim oba starša, ki nista znala (po določenem času sovražnosti-ki je še nekako razumljiva, saj smo vsi samo ljudje) najti skupne poti glede otrok…….
Če bi moj ex tukaj razgrnil svojo zgodbo, bi bila prav tako kot moja, srce parajoča……..trkam na les, trenutno lahko z ex sodelujeva brez prask…..ampak pogoj za takšno sodelovanje je, da počasi osebne zamere pozabimo in se posvetimo resnično samo koristim otrok……..

WildWind, pri nekaterih ljudeh zal komunikacije nikoli ne bo. Ali naj bo potemtakem nagrajen stars, ki vse preprecuje, zavira,…, drugi stars pa se naj ravna po zgodbi kralja Salamona.

Ne! Absolutno je kriv sistem. Ce bi bile zadeve resene v pol leta, do taksnih problemov ne bi prislo. V nekaterih zahodnoevropskih drzavah (npr. Nizozemska) imajo sodniki taksno pravilo, ce se starsa ne moreta dogovoriti o stikih, ipd, se otrok vzame obema starsema (da se v rejsnistvo dokler ni dogovora) – najbolj zanimivo je to, da takrat pa se starsa v trenutku dogovorita… Vem, da bi bile zadeve pri nas tudi zelo hitro resene, ce bi se ravnali po taksnem nacelu. navsezadnje ce sta oba starsa “normalna” (nista alkoholika,…), bi bilo najbolj naravno skupno starsevstvo, kakor se uveljavlja vsepovsod po svetu. preprican sem, da bo za kaksnih deset ali dvajset let tudi pri nas to postalo doloceno v zakonu.

Pri nas pa je tako, da se z raznimi zacasnimi odredbami, sodnimi izvedenci, pritozbami,…itd, vse skupaj vlece in vlece v leta… Jaz na primer ze skoraj tri leta “hodim” po sodiscih in se prakticno ni reseno. Pa sem res kriv jaz, ce si zelim biti več ob svojem otroku, bivsa pa vse to jemlje kot provokacije?

In kaj je posledica vseh teh dolgih postopkov? Vsa negativna energija se prevesi (hote ali nehote) na otroka in potem imamo taksne primere, kakor je s to deklico.

Za mene je resitev problema povsem enostavna: druzinska sodisca, kjer bi se zadeve morale rešiti najkasneje v enem letu. V tem času pa bi bili pritiski na otroka veliko manjši, kakor pa so v primeru, kjer je postopek trajal (še traja) več kot sedem let. In takih primerov ni malo….

Nekaj se moramo zavedati, da sta za prepir res potrebna dva, vendar pa ni dovolj samo ena oseba, ki želi komunikacijo, dogovor, popuščanje,.. Bi se katera od mater, ki so tukaj na tem forumu umaknile od lastnega otroka in ga prepustile očetu, v korist otroka, da ne bi bilo več preprirov?

Tako je. Kriv je sistem, ki ne uničuje samo naših otrok, uničuje tudi starše. Dejstvo je, da se bo spremenil zakon, samo vprašanje kdaj. Tudi s pomočjo vaše, naše in prisotnosti tistih, ki jim ni vseeno za otroke, se bo spremenil še prej.
Vztrajajte še naprej!