HOW HOW HOW HOW

Razumem tvoj strah in tvojo skrb za zdravje ampak…kaj pričakuješ da bo zdravnik spraznil čakalnico in te čakal, da si boš vzel čas (ko slučajno ne boš v službi, ali na letalu,…) za pregled.Jaz nebi zaupala zdravniku, ki ima samo enega pacienta.vask ima pravico do zdravljenja, hkrati pa tudi dolžnost da se zdravi .Da si vzame čas za k zdravniku, tako kot za k frizerju,za na banko, za nakupovanje…
Če nimaš časa, če si preveč zaposlen ni kriv zdravnik, ker te ne more sprejeti tisti trenutek ko si ti prost.

Da je naše zdravstvo malo vredno je dejstvo.
Jaz imam vedno slabše izkušnje z njim. V gnilem socializmu je bilo vseeno boljše, čeprav je že tedaj bilo za VIP-e še posebej poskrbljeno.
V zadnjih parih letih sem se od blizu srečala z Zdravstom na srečo le parkrat – in so me vsakič uspeli razkurit do neba.
Moj izbrani zdravnik ima vedno čakalnico nabito polno, nikoli ne upošteva vrstnega reda, niti če se naročiš, niti če kar prideš. To je res fenomen – vedno čakam vsaj 2 uri, pa naj bo pred mano 2 ali 20 ljudi. Naj bo zjutraj ali popoldne, vedno ista pesem.
Za slabo počutje pa dobiš recept: ja, malo tecite??? Kam naj tečem? Sam je v “debeli” kondiciji, pa bo mene tekat pošiljal? Ob tem, da ne težim, kar naprej, mogoče se oglasim enkrat na par let, ali pa še to ne. Saj je prijazen, vendar POČASEN, medtem ko se ukvarja s teboj pa ima še cel kup dolgoveznih, večinoma privat telefonov, ti pa čakaj …. Sestra spredaj pa ne more dovolj globoko njegovim VIP-om zlesti, ostalih pa še povoha ne.
Bo treba zamenjat izbranega zdravnika, se pridušam vsakič, ko moram tja.
Vse premalo se zavedajo, da jih plačujemo BOLNIKI, ne pa neka imaginarna država. Privat je vseeno boljše, čeprav plačaš še posebej tisto, kar že itak vsak mesec mastno odkartaš. Banda razpuščena!
Orka duš …

prav ice so samo na papirju, jaz ti nisem kriv če si uboga sestra, in jaz vedno tudi dohtarju vse v fris povem zaradi takih ki si jih ti omenila pa je zdravstvo v pizdi ker se upajo samo tukaj gor jebat ko je treba kje kaj nardit so pa slabši ko belogardisti med vojno ko so se po jamah skrival pa izdajal

Moža so več kot deset let (!) odpravljali s “psihosomatskimi” težavami – ker je to najceneje. Predpišeš ceneno pomirilo, pa je. Kadar je bil res zaskrbljen, je prejel napotnico za EKG, ki pokaže, da nisi mrtev in da ti npr. srce ne razbija 200 na minuto (kar človek opazi tudi brez EKG).

In tako je pridno papcal pomirila, po hudi epizodi s srcem pa mu je prijazna zdravnica – na tem mestu se ji zahvaljujem – na urgenci rekla, da je res možno, da gre za psihosomatske motnje, da pa je treba predtem IZKLJUČITI somatske. In mu napisala napotnice za kup pregledov, ki jih je tudi opravil.

Prav danes so mu med angiografijo odkrili zožitev srčne arterije in mu nemudoma vstavili opornico. Psihosomatske motnje???

Ne bom bentila čez vse zdravnike, celo čez večino ne, ker imam sama (imam kronično bolezen) s svojim specialistom in tudi z drugimi, ki se že dolga leta ukvarjajo z mano, pretežno dobre izkušnje. Nekateri so se zame potrudili celo bolj, kot bi pričakovala.

Sem pa vsak hip pripravljena bentiti čez zdravstveni sistem, ki ni ne poceni ne dober, zlasti ne za tiste, ki imamo status samozaposlenih v kulturi ipd. ali pa tiste, ki imajo s.p. Mi dejansko plačujemo onkraj vseh spodobnih meja, kot je zapisal že Anonymus, za to pa dobimo prekleto malo.

Točno tako, kot pravita Mihaelca in Kekica. Tudi sama sem iz MS. Ko so mi na sistematskem pregledu dlučajno odkrili, da je s krvjo nekaj narobe, je pri nas trajalo cela 3 leta, da so mi postavili diagnozo. Za vsako malenkost si moral počakati nekaj mesecev. Mislim, da kri vzeti in jo poslati na vse mogoče analize pač ni tako težko. Ker se je to vleklo tako dolgo, sem ponorela in odšla v LJ. Tam so to opravili z 1x jemanjem krvi, izvidi pa so prišli po pošti. Ko sem jih potem pri nas nesla k specialistu, mi je rekel, da bi to tudi pri nas opravila. KAKO? A sama si naj napišem napotnice? In za to ali nič so rabili cela 3 leta! Pa nič. Halo? To pa je že malo preveč.
Tudi za mojo žival so na žalost bolje poskrbeli naši veterinarji, kot pa za mene. Da o prijaznosti sploh ne govorim.
Tisti, ki ne verjamete, pa probajte na svoji koži in boste videli. Seveda brez privilegijev in poznanstev.