V spomin
Končno mi je uspelo narediti en filmček v spomin Veroniki
Pikica moja, pogrešam te, vaju.
En poljubček v nebo.
draga tashy,zelo mi je hudo zate in za tvojo družino.občudujem te/vas in čutim z vami. pogledala sem filmček v spomin veroniki.šele potem sem videla,da bi bila veronika stara sedem let.jaz vam želim,da bi vam,po vsem hudem,kar ste prestali,končno sreča potrkala na vrata.
sočustvujem z vami in se opravičujem,ker za enkrat sploh ne najdem pravih besed,vztrajajte in bodite močni
Čudovito, solze polzijo po licah….po slikah sodeč se takoj vidi, da je tvoja Veronika v teh 10dneh bila zelo, zelo ljubljena in srečna, da je imela takšne starše…prav podoživlajm svojo zgodbo…
Veronika, verjamem da se tam nekje zgoraj igrata z mojo Ajšo; naj vama bo lepo!
Moje sožalje. Ne vem, če obstaja kaj hujšega kot izguba otroka.
Če želiš, lahko tudi ustvariš spominsko stran in kasneje tudi spominsko knjigo. Vem, da so še nekateri naredili to za svojega dojenčka.
Tukaj je povezava:
Vspomin
Tudi jaz te ne poznam, ampak vsa čast vam, da ste to speljali lahko v takšni meri. Sploh si ne zam predstavljati, kako starši trpijo, če do tega pride. Tashy mene pa samo zaima, če ste vedeli, da se bo to tako končalo, predvsem, pa v tako kratkem času- doma ste namreč bili le en dan? Želim pa Vam vso srečo tega sveta, saj preživet takšo stvar je največja stvar v življenju.
Ja, smo vedeli da ne bomo dolgo skupaj. Rekli so nam lahko par ur, par dni, teden, dva.
Kako čudovita deklica! Samo 10 dni je bila med vami, a vidi se da je srečna odšla med angelčke, bila je ljubljena! Že dolgo nisem tako jokala, kot ko sem gledala posnetek. Občudujem vaš pogum in voljo do življenja, Veronika se je morala roditi prav vam, da je doživela svojih najsrečnejših deset dni. V mislih sem z vami.
Imela sem tri spontane splave in enega v katerega so me prisilili zaradi psihoze bila sta dvojčka videla sem ju predsplavom brcati in sesati palec vsak v svoji vrečki,bila sta zdrava in jaz sem ju neznasko želela,takrat sem za nekaj časa kar obnemela in se vrgla v delo.čez leto sem zopet zanosil in je šlo samo naprej,iz žalosti sva poskusila še isti mesec in nisem dobila menstruacije v prvo noseča in rodila fantka v 32 tednu ,ki ima zdaj,ko napreduje hitreje od donošenčkov,že dva zobka rižka in od svojih 1920g,zdaj pri 7,5meseca 6,5kg. iskreno sožalje ,sigurno so naši angelčki zgoraj na varnem srečnem koncu.Včasih se mi zdi,kot da meni ki nisem rodila otroka in ga potem izgubila nimam pravice žalovati a jaz sem jih takoj vseh pet sprejela za svoje otročke in jih nažalost prehitro izgubila.srečno