Zaposlena sem v državni ustanovi že od svojega 19 leta, sedaj sem stara 23. Zadnje čase moram kar naprej ostajati dlje časa v službi, zaradi šefovih ne narejenih stvari. Čeprav zjutraj pridem vedno prej, on tri ali štiri ure pozneje, nato pa bi rad v minuti vedel vse kar se je dogajalo, čeprav nisem njegova osebna tajnica me to zelo mori. Sodelavko, ki ima že družino vedno tolerira, ker pač mora domov ker ima družino, jaz pa zato lahko cele dneve pretičim v “prokleti pisarni”. Ko šef pride v službo, se pravi nekje okrog 11-12 se potem odpravi nekje ob 14 na kosilo (delamo do 15h), potem pa ko pride s kosila pa je treba naradit to in ono. Jah če ne bo do 15h gotovo je razumljivo, da ostaneš a ne? Včasih me ima takšna jeza, da bi mu najraje rekla, da ne mislim ostajat zaradi njegove malomarnosti in vsega ostalega dlje časa v službi, ker še imam v življenju marsikaj drugega za postoriti kot pa cele dneve presedeti v službi. Če pa si moram urediti kakšno osebno stvar pa če je to eno uro, moram dati dopust.Niti ene stvari si ne morem načrtovati, ker več nikoli ne vem kako dolgo bom morala ostati. Služba mi vzame toliko energije, da ko pridem domov nimam nobene volje za nič drugega, ker ko pomislim, da jutri spet mi je slabo. Kaj narediti? Vem, da je danes problem za službo in mi ni do tega da bi bila doma, nit slučajno, ampak me to preveč obremenjuje. KAJ NAJ STORIM?

Hvala za vaša mnenja!

Poizkusi si poiskatoi drugo, ceprav je v vecini primerov isto. ce si podrejen :o))

povej ti meni kje jaz najdem tega tvojga šefa,bi se zelo rad z nim ene par stvari pogovoril…potem boš imela službo v glavnem do 15.ure in nič se ti ne bo zgodilo….lahko mi sporočiš na e.mail…klikni na “jože”……in nič se ne boj….

Kaj naj rečem, sama delam vsak dan od 8, s tem, da se 1 uro vozim do službe, pa do 17,18,19 ure..pa še eno uro nazaj vožnje. Energije pa mi ostane še za dolg sprehod. Morda zato, ker se imam sedaj v službi prav fajn..kljub delu, ki ga je včasih kar čez glavo, da ne govorim o stalnem hrupu itd.

Podrejeni delavci, ki vso jezo tiščijo v sebi čez nekaj let zbolevajo za rakom, pa še čim in ti res ni treba čakati, da zboliš. Povej mu svoje in išči drugo službo. Mlada si še in imej pogum postaviti se zase. Jože tega ne bo mogel narediti namesto tebe. Preberi si knjigo Kako se postaviti zase , kjer boš našla marsikaj koristnega.

brez skrbi bom uredil…….samo pove mi naj kje ga dobim……če mi da njegovo tel.št.je že zadosti……..imela bo mir in ne bo je več mučil……verjetno pa tudi šef ne bo več…….če je le res kar pravi o njem…..

Uf, upam, da ga ne bos kar pospravil s sveta!!! 😉

Sicer pa mislim, da Meli verjetno sefu sploh se ni povedala, kaj jo moti, ker jo skrbi za sluzbo in on verjetno misli, da s tem ni problema?! Ravno zato pa mu je treba najprej zadevo razjasniti, sele ce bo vztrajal pri svojem nacinu, bo res treba en “jozetov princip” uvesti…

;-)……seveda ga ne bom “pospravil”,bi pa 100% uspel,da ga vržejo iz službe…..tipi ki izkoriščajo položaj in državno službo in prihajojo ob 11.uri v službo in ………nimajo kaj iskati v državni službi…..mi moramo imeti povsod na vodstvenih položajih pridne,odgovorne,sposobne ljudi,ki svoje podrejene spoštujejo in svoje delo radi opravljajo,predvsem pa delajo za dobrobit NAS…..tale tiček tega ne počne in naj gre lepo domov in bo doma še od 11.ure dalje…….

zdravo,
jaz pa bi se usedela z njim za mizo in ga vprasala ali si je prebral pogodbo o zaposlistiv, kjer pise, da delas 40 ur na teden. ce od tebe zahteva, da ostanes se po 3 uri, potem ti mora povedati, koliki ti bo placal nadure. lahko pa ga vprasas, ali tudi ti pricnes hoditi ob 11 v sluzbo in potem, ko bo delo narejeno domov.
enkrat se moras postaviti zase in tako narediti. tako sem tudi sama naredila. s sefico sem imela vedno te probleme, kar naprej je hotela se kaksno urico po sluzbi kaj tam delati. potem pa sem ji enkrat povedala in sedaj se drzi tega reda.
Zato kar pogumno, ena beseda ni konj!

Tale Mojčin odgovor je bil pa prava stvar. Točno tako.

Ker si v državni službi, predvidevam, da delaš pet dni v tednu in ob sredah do 17.ure, sobote in nedelje pa imaš proste. To je odlično. Samo primerjaj trgovke, ki delajo vsako soboto in eno do dve dežurstvi v nedeljo. Ali pa zdravnike, poleg 220 ur še cca 60 ur urgence ter dežurstev. Zakaj ti to pravim? Ker trdiš “prekleta služba”. Ni služba kriva, šef oz.vajin odnos je vzrok za tvojo jezo in nemoč.

Delaj, kot da boš še 100 let v isti službi, pripravljaj pa se, kot da boš jutri brez službe. Pazi! Nikar, nikar, v nobenem primeru ne odpovej sedanje službe, dokler nimaš 115% zagarantirane druge službe! Pri 23 letih je idealen čas za izredni študij – če si pričela delati pri 19-ih, imaš (predvidevam) srednjo šolo. Najboljša poteza zate je ta, da diplomiraš in šefu dokažeš, da nisi kar tako. Pa za svojo
kariero se ti ne bo treba bati.

Čez pet let, v združeni EU, ne bo problem za službo, problem bo prosti čas.
Že sedaj pa naj dodatne ure šef odobri in plača, če se že odpoveduješ.
Če nimate ure za evidentiranje časa, bo problem, a vseeno vztrajaj.
Želim vse naj, naj Andi

Hm, vas bi pa s to vplivnostjo pred kaksnim letom potrebovala tudi jaz… gre za nekega alkoholika na vodilnem polozaju, katerega “upravna enota” se dobesedno sesuva, zadeve cakajo vec mesecev na resevanje (ce sploh). Na njegovo mesto bi morala priti sposobna zenska, prisel pa je poleg seveda pivski prijatelj, da o strokovni neusposobljenosti niti ne govorim… Toda na sreco je ta epizoda mimo (oba sta se tam, kjer sta bila), se pravi, ne tice se vec mojega zivljenja. Zivljenja sposobne zenske, deloholicarke, pa se je zelo dotaknilo, kajti kompanjona sta ji naprtila neko krivdo, da sta se je znebila in imata mir pred njo, ona pa si to krivdo za vrh vsega se ocita! Veliki sefi so bili seznanjeni s stanjem in tudi vedo za alkohlizem, pa vendar – onadva sta poleg tega se moska!

Jah res je, pogovoriti se bo treba in to kar precej ostro, če pa ne bo šlo pa bi res tebe Jože prosila za pomoč. Sporočim ta teden kako se bo odvijalo.

Hvala vsem.