V slepi ulici
Preden preidem k bistvu, bi nekaj besed namenil ga. Plojevi in Verenovi. Namreč več kot očitno je, da svojega dela ne opravljate kot bi morali. Novembra sem odgovoril 12th_DNA in po objavi se je izpisalo, da bo objavljeno ko moderator potrdi. Pa se to ni zgodilo, ste moje sporočilo nekje izgubili. Od nekoga, ki mu/ji je poslanstvo drugim pomagati, ne bi pričakoval takšnega šalabajzerstva. Če pa slučajno nimate časa se ukvarjati s forumom ali pa se vam ne ljubi, prepustite delo nekomu, ki bo to vestno opravljal. Da o osveževanju podforuma “18-30: Adolescenca in mladi odrasli” na vsakih nekaj mesecev niti ne govorim. V ta podforum pa pišem zato, ker je sporočilo objavljeno takoj in ni nikogar treba čakati, še manj da bi se sporočila izgubila.
Opažam, da je na tem forumu z veliko moderatorji nekako tako: z veliko vneme se zaženejo v moderiranje, potem pa po nekaj mesecih obupajo in ni več glasu od njih. Tudi ta forum ima uradno sicer moderatorja, ki pa ne vem, kdaj je nazadnje kaj prispeval k debati (ne da se mi iskat). In ja, v nekaterih primerih je to zelo odgovorno, ko se na forum obrnejo ljudje v resnični stiski, ki pričakujejo odgovor strokovnjaka. Zelo razumem tvoje ogorčenje in se mi zdi popolnoma upravičeno.
Če se ti ljubi oziroma se ti zdi vredno, pošlji administratorjem oz. vodstvu portala en vljuden mail … naj umaknejo ime moderatorja in sprostijo objavljanje ali pa pogosteje preverjajo, ali je kakšen odgovor. Sicer se pa tudi na čisto aktivnih moderiranih forumih zgodi, da se kakšen odgovor izgubi v črni luknji, pa potem človek ne ve, ali je napisal kaj neprimernega ali je preprosto nekam ušel.
Mogoče svoj problem lahko opišeš na forumu Partnerska in družinska posvetovalnica, tam pa še vedno odgovarjajo strokovnjaki, samo včasih malo traja.
Hojla,
Jaz sem tudi njej na dolgo in široko pojasnil “pasti jehouceu”… pa tudi komentar (še ni bil) objavljen. Pa tudi na drugih temah tam (se že ne spomnim kje še).
Zato pa boyz ‘n girlz – registrirat, pa ZS-je pošiljat, če ne gre drugače. 😐
Jaz sem tudi njej na dolgo in široko pojasnil “pasti jehouceu”… pa tudi komentar (še ni bil) objavljen. Pa tudi na drugih temah tam (se že ne spomnim kje še).
Zato pa boyz ‘n girlz – registrirat, pa ZS-je pošiljat, če ne gre drugače. :|[/quote]
Ja, tisti forum 18-30 je čisto mrtev in bz, da ga še sploh imajo.
Vzel sem si čas in odgovoril na tvoja vprašanja, DNA. Očitno so na zgornjem podforumu šalabajzerji. Osebi, ki naj bi pomagali, svojega dela ne opravljata. Kakšni amaterji so, prikazuje ta posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=YpxPHQvb8oU
Si podajata mikrofon, namesto da ima vsaka svojega.
Zdaj pa k stvari:
Ker sem takrat prišel v zadnji razred OŠ, kar pomeni da je prišla na vrsto valeta in s tem plesne vaje. Jaz sem izvisel, ker si nisem nobene punce upal vprašati, če bi plesala z mano. Na šoli so mi skušali pomagati, zato so obvestili leto mlajše generacije, da je nekdo ostal brez soplesalke in da se išče prostovoljka. Ena punca se je javila, a še prej je želela izvedeti kdo je skrivnostnež, ki je izvisel. Ko me je videla, si je premislila in tako na valeti nisem plesal. Denar, vplačan za plesne vaje sem dobil nazaj zahvaljujoč maminem ostrem nastopu, ko je klicala v plesno šolo in zahtevala denar nazaj.
Poleg tega je nekaj mesecev pozneje na mamin mobilnik po pomoti poklicala punca, takrat prav tako stara 14 let in se predstavila z žensko obliko mojega imena. Na telefon sem se jaz javil in ko se je predstavila, sem zablokiral, iz sebe nisem spravil besede in klic prekinil. Kakšen mesec pozneje sem njeno št. dal nekdanjemu prijatelju, ki se je z njo pogovarjal brez vsakršnih težav. Ta prijatelj mi je tudi posodil svoj telefon, da sem jo poklical, a sem nekaj narobe zinil in ona mi je gladko rekla “J**i se”. S to punco sem ponovno navezal stik 7 let pozneje, pri svojih 21. Izmenjala sva si nekaj mailov, toda ona je mislila, da si dopisuje z nekdanjim prijateljem. Nekega dne sem pa nekaj narobe vprašal in ona me je odpikala.
Odraščal sem v enostarševski družini, očeta nisem nikoli poznal. Premoženjsko stanje pa do mojega 16. leta revščina. Pri 16. sem opravljal prvo počitniško delo in situacija se je nekoliko izboljšala.
Naj omenim, da se pri 14. kljub znakom, da bom pri navezovanju stikov z dekleti imel težave, s tem nisem obremenjeval, saj sem razmišljal tako: “Komaj 14 let si star, za dekleta bo še čas. Zdaj boš šel v srednjo šolo, zamenjal boš okolje, stvari se bodo že postavile na svoje mesto, saj sem star komaj 14 in imam še dovolj časa.” No, to se ni zgodilo in imam težave pri navezovanju stikov z ženskami še danes, pri svojih 30.
Iščem zaposlitev in končujem drugi študij. Prijateljev nimam. Z nekom sem se dolga leta družil, a je po koncu SŠ on našel punco in takrat se je prijateljstvo končalo. Poskušal sem najti nove prijatelje preko interneta, žal neuspešno. Še več, spoznal sem, da je potrebno na internetu biti zelo previden. Leta 2013 sem navezal stik z nekom, ki se mi je predstavil kot visoko izobražen človek, in ki se je odločil za poslanstvo pomagati drugim. Izkazalo se je, da večjega idiota še nisem srečal in je prekinitev stikov edino smiselno. Vse kaže na to, da gre za motenega človeka.
Po pravici povedano, ne vem. Ko sem pri 19. začel študirat, sem mislil da bom pri 24. že diplomiral in se zaposlil. Žal se mi je zataknilo, tako da bom diplomiral šele letos. Posledično sem nekoliko izgubil kompas in iščem zaposlitev. Trenutno se skušam priključiti skupini, ki namerava začeti posel in da bi preko tega se zaposlil.
Mi ne pomaga, zavist kar traja in traja.
Seveda, to je najlažje reči. Očitno se nisi poglobila v problem, se vživela v mojo kožo. Ti manjka empatije, časa in sploh volje se vživeti v tujo kožo. Izvoli prebrati chuchijev zapis: http://med.over.net/forum5/read.php?95,8080717,8096670#msg-8096670
Sam realno tudi nisem šel na valeto, vendar ne zaradi pomanjkanja komunikacijskih veščin – 99 % sošolcev in sošolk je bilo debilov, tako da sem samo komaj čakal, da zamenjam družbo. Saj ok za tisto obdobje jih je bilo par kar ok, vendar po 12-em letu, ko je puberteta usekala, takrat je bilo pa bolj kot prijateljstvo, tekmovanje.
Joj katera izbirčnost že na samem začetku (iz njene strani) ! Ja no kdor izbira, izbirek dobi. Potem misliš, da je bil razlog za preklic tvoj zunanji videz ?
Vsaj nekaj, ne ? 😀
Zakaj si zablokiral, česa si se bal ? Prehitevam sicer, vendar kako te je pa Mama vzgajala (v odnosu do drugih punc, deklet) ? Te je nezavedno programirala, da jih moraš na pedistal dati ? Itak je problem, ker nimaš oz. nisi imel moške figure v svojem življenju, da bi ti to področje malce uravnovesil.
Kaj misliš, da si narobe rekel ? A je možno, da je ona pogruntala, da si bil ti takrat na zvezi, ko si zablokiral in prekinil (in ti je zaradi tega rekla FY) ?
Kako je ona prišla do tega zaključka, da se dopisuje z nekdanjim prijateljem ? Si jo s kakšno informacijo zavedel ali ji preprosto nisi omenil kdo dejansko si (da si ta in ta fant iz preteklosti) ? Kako si prišel sploh do nje po sedmih letih ? Kaj (misliš) da si narobe vprašal ?
Ja marsikatera je (pre)občutljiva, vendar to ti je lahko tudi eden izmed “shit test”-ov, kjer ti preverja koliko si vztrajen, ponižen, itd.
II. stopnja ali še ena fakulteta ?
Ja to je razumljivo, sam sem tudi kar popolno izgubil stike z mojimi gimnazijci in gimnazijkami. Čeprav preko FB-ja bi pa verjetno lahko ponovno navezal stike z nekaterimi, ker srednja šola je bila pa v tem pogledu pri meni res najlepša leta. Mogoče lahko tudi tako kaj potipaš (ti) teren,… 😉
No sam nisem nekih slabih izkušenj (večinoma pozitivne) z dopisovanjem z nekaterimi preko ZS-ja na MON-u. Je pa zanimivo oz. se moraš vprašati kaj gre po glavi človeku, ko ti po 30-ih ZS-jev ni sposoben zaupati niti svojega pravega imena (actual case btw).
Meni ta formalna izobrazba ne pomeni veliko, ker pač vem, da je samo potrditev na indoktrinacijski predstavi, vendar “če se hočeš igrati na njihovem peskovniku”,…
Važno da boš, glej. Koliko se jih vpiše in ne konča (ker dejansko zabluzijo, ne ker bi radi večno bili na študentski napotnici). Ja to je dobra ideja, da se priključiš kakšni grupi – boš razvijal svoje socialne spretnosti. A s fanti pa nimaš problemov pri vzpostavitvi stika in ohranjanju nekega odnosa ?
Torej začni iskati (smisel)… že veš kje bi kaj iskal ?
Stvar “lačnih oči” in svojih preferenc. Pa tudi kaj ti več pomeni (v smislu učenja, pridobivanja življenjskih izkušenj) – na lastni koži ali preko zgodb drugih. Velika večina ima rajši lastno kožo kot pa učenje na drugih (druga, tretja oseba, forumi). Sedaj ali je to pomanjkanje empatije oz. čustvene inteligence je drugo vprašanje. Meni je eden in drug način (po učinku, dognanju) enakovreden.
Debato lahko tudi preko ZS-jev nadaljujemo, če želiš.
Takrat sem imel okoli 10 kg preveč, a sem vizualno bil privlačen nekaterim puncam. Pomoje je šlo za to, da se je dogajalo v malomeščanskem kraju z nekaj tisoč prebivalci, kjer vsak vsakega pozna. Mojo družino že od nekdaj spremlja slaba reputacija, vsaj ko sem obiskoval OŠ, je bilo tako. Učiteljem in pristojnim ni bilo mar kaj je kdo v resnici, pomembno je bilo le, kako se pišeš. Mislim da ona ni hotela, da bi jo videli imeti opravka z mano, ker bi se del tega presenel na njo. Bi postala črna ovčka v očeh sošolk, sošolcev, prijateljev…
Ne vem, zakaj sem zablokiral. Niti ne vem ali se ne spomnim, kako me je mama vzgajala v zvezi z odnosom do žensk.
Od tiste punce sem vedel le datum rojstva. Ker pa me je tudi zanimalo, koliko let ima, sem moral izvedet še leto rojstva. Zasmejal sem se in jo vprašal: “Mi poveš, katerega leta si rojena?”
Ne, ni vedela da sem tisti, ki ga je pomotoma poklicala.
Samoumevno ji je bilo. Glede na to, da sta s prijateljem bila nekaj mesecev na vezi, ni mogla pomisliti da jo išče nekdo drug. Tudi ji nisem povedal da nisem ta, s komer je ona takrat bila na vezi. Sicer sem ji pisal s svojega maila in ji napisal, da sem tisti ki ga je pomotoma poklicala, toda ona ni bila zainteresirana. Zanimal jo je nekdanji prijatelj, ki je bil v stiku z njo. Do nje sem prišel preko ene strani, na kateri sem vprašal če jo kdo pozna. Napačno vprašanje je bilo: “Kako kaj spolno življenje?”
Ne razumem zakaj sprašuješ, katera stopnja oz. fakulteta je to bila. Stike sva izgubila proti koncu srednje šole, na začetku faksa. Mogoče do tega ne bi prišlo, če on ne bi našel punce in si ustvaril svoj lajf (novi prijatelji, žuranje ipd).
Večino nekdanjih sošolcev in sošolk imam na FB, toda enostavno ne kliknemo. Če se že kje zunaj srečamo, na hitro pokramljamo nekaj stavkov (če se sploh zgodi), praviloma pa se samo pozdravimo in to je to. Pa tudi praznovanje 10. obletnice zaključka OŠ je bila “tuga i jad”. Iz mojega razreda je prišla le tretjina kameradov, pa le ena punca. Pa še ta se je sem pripeljala iz 150 km oddaljenega kraja. Vse ostale, ki so pa še vedno tukaj in bi zato lahko komot prišle, jih ni bilo.
Da se razumemo, od samega začetka sem vedel, kako mu je ime in kako se piše.
Kar se izobrazbe tiče, vprašanje kaj in kdo je ta človek v resnici. Sem preveril v COBIB-u in ni našlo nobenega njegovega dela. Sicer sem našel neko diplomsko ter magistrsko delo po tem imenom in priimkom, toda stavim da je to delo njegovega soimenjaka. Namreč letnica rojstev, univerza, fakulteta ter smer študija se ne ujemajo. Da bi pa bil nekdo tak bolnik, da bi lagal kaj študira, kje in še katerega leta je rojen… No, da je patološki lažnivec, ki se ne zaveda da tako obnašanje ni normalno, se je itak izkazalo. Če se taki ljudje odločajo za poslanstvo biti zdravnik, pravnik, psihoterapevt, farmacevt ipd, sem izgubil vero v boljši jutri.
Z moškimi načeloma nimam težav pri vzpostavitvi stikov. Ne štulim se le v primeru ko vidim, da ni šans da pridem poleg.
Ne vem, kaj je smisel. Kaj naj sploh iščem. Kaj je tisto, kar naj bi našel.
Ne razumem, kaj hočeš s tem povedat.
DNA, še to:
Pa si prepričan, da je 99% njih res bilo debilnih? Si kdaj pomislil kaj če je šlo za to, da si zgolj ti bil drugačen in si zato bil med tistimi 1%? Da si tudi ti sam takšen kot jaz, ki iz takih in drugačnih razlogov nismo razvijali svojega življenja ter ne razvili določenih veščin, pa smo zato danes kjer smo? Da ne bo pomote, ne mislim nič slabega, samo vprašam če si kdaj razmišljal, zakaj si bil med tistim 1%? Saj poznaš šalo ko je na radiu obvestilo: “Nek voznik na avtocesti pelje v napačno smer”. Voznik pa izjavi: “Kaj eden, na stotine jih pelje v napačno smer!”
Slabosti negativnih karakteristik vasi očitno.
Bi rekel, da tako, da jih (nezavedno) postavljaš na pedistal. Sicer pa Google -> consequences boy single mom
Pa beri, če se kje prepoznaš.
Odebeljeno je ključno zakaj je sploh vztrajala v stiku s teboj – bil si le sredstvo za doseganje cilja. Ko pa je ali dobila informacijo kje je ta tvoj prijatelj ali pa se je prej pokazalo, da ali nimaš več stika z njem ali pa nočeš povedati, je bilo pa (upravičeno napačno !) vprašanje samo izgovor, da je prekinila stik.
Ja verjetno ste se že toliko izoblikovali kot osebnosti, da preprosto ne pridete več skupaj niti za trivialne reči (unlike before). No ja… bolje tretjina kot pa nič. Za ostale punce pa ne veš kje so oz. ali so dobila vabila, itn.
COBISS misliš verjetno, ne ?
Ej sam sem tudi nekaj časa nazaj od enega kolega iz druge službe izvedel, da sploh ni na FE hodil, temveč, da ima samo eden letnik gimnazije narejen, tako da… people lie for less. Ko so se pa zamenjali lastniki v tej firmi, so pa malo (očitno !) pogledali po personalnih mapah in je moral predložiti uradne listine (pa jih ni; ker je bilo vse laž – očitno je tudi v CV-ju lagal katero izobrazbo ima).
Ok, začnimo z drugega (malce ekstremnega) zornega kota – zakaj sploh vstaneš zjutraj iz postelje ? Če bi jutri umrl, kaj bi si pri sebi mislil ? Eden odgovor: “Končno, yupi,… !”, drugi: “Škoda !”
Si radoveden, te kaj zanima (hobiji & stuff) ?
Sem spodaj napisal pojasnilo, lahko si pa še Vroomovo motivacijsko teorijo pogledaš.
Ja.
Sem drugačen (po videzu in vrednotah).
Glej če te tepejo, zmerjajo, itn., tukaj res ni dilem o “debilnosti”. Vse pa že ni relativno. 😀
Sam sem zelo dobro prišel skozi – vse šole naredil, službo imam, ostalo se še izgrajuje. Tisti, ki smo me pa poniževali, tepli,.. 2 sta umrla na cesti, enemu so starši v sr. šoli umrli (prometna) – za ostale bom pa že po ovinkih izvedel. Karma je naredila svoje.
Drugače pa pišeš o razkoraku med osebnim in družbenim jazom. Jaz vem kje sem, vem pa tudi kam bo šla družba in delam na čim manjši soodvisnosti od posameznika na relaciji do današnje družbe.
Drugače bi pa v osnovi rekel, da dokler nimaš službe in ali osebnega lastnega prevoza, da bo težka, ker zmenki tudi stanejo in ne moreta se pa večno samo iz tvoje prestavljati v njeno sobo, čeprav imaš tudi dosti “outdoor free activities”.
Lahko bi se vrgel (kasneje) na kakšne PUA (Pick-Up Artists), da bi tako malo preizkušaval teren, poleg kakšnega fitnesa in nove garderobe, samo kaj pa vem,…
Kraj je okrožen s kar nekaj vasmi. Pa tudi kraj sam je na nivoju malomeščanskega kraja.
Piedestal, če že omenjaš. Prebral sem ta članek: http://motherhood.modernmom.com/effects-single-parents-boys-9811.html
V mnogih točkah je pri meni bilo nasprotno temu, kar piše v članku.
Mimo si ustrelil. Ona sploh ni (iz)vedela, da si dopisuje z mano in ne s prijateljem. Po tistem vprašanju mi je napisala, da me to nič ne briga in da noče več imeti opravka z mano (beri: nekdanjem prijateljem).
Sošolec, ki je organiziral srečanje je rekel, da je poslal povabila skoraj vsem. Od 34 kolikor nas je bilo v razredu, ni uspel priti v stik le z dvema.
COBIB
http://www.izum.si/scripts/cobiss?base=cobib&command=connect
Ne vem kaj bi rekel, ker o tem sploh ne razmišljam. Moj hobi je pa tipično moški, ne vem če se v vsej Sloveniji s tem ukvarja 200 ljudi. Tudi rad fotografiram, toda v tem sem sam. Vem le za enega, ki se tudi ukvarja s tem, pa še ta je penzioner. Sem mu tudi že predlagal, če bi skupaj šla kdaj slikat, pa ni interesa.
Kje spodaj?
Ne vem, kakšna je situacija s sošolkami in sošolci danes. Za enega sošolca in sošolko vem da sta se ločila, pa drug sošolec je gej, poročen z moškim. To je pa vse, kar vem. Me nič ne tolaži, da sta se dva ločila in da drug dobiva od zadaj.
Kar se tiče osebnega/družbenega jaza, kar se tiče žensk vidim, da sem v primerjavi z drugimi pogrnil.
Službo bo pa težka najti, toda nisem obupal. Kar se prevoza tiče sem lani, ker ni bilo druge opcije, nekajkrat kar s kolesom šel do ene, ki je od mene oddaljena cca. 50 km.
Kaj pomeni ta “samo kaj pa vem”? Hočeš reči, da mi sprememba imidža ne bi bila ravno v pomoč?
Eden članek ni vse – boš moral kar nekaj sr*nja pregledati, da boš prišel do fraktalov resnice (in potem nekih obrisnih rešitev).
Hm… mogoče ne bi bilo slabo, da bi začel iz takšnega ekstrema potem naprej graditi odločitveno drevo oz. “modelirati življenje”. Zna biti sila zabavno.
Tudi sam sem v svoji digitalni fotografiji bolj kot ne sam, pa rišem tudi. Svinčnik, grafit & so. Ne vem za fotografijo lahko poGoogle-aš -> fotografsko društvo
Za ostale interese pa podobno.
Imaš še cel kup drugih zgodb na MON-u. Sicer ti je to “gloating”, ampak če tebi pomaga, da si manj obremenjen s tem. Ti mama kaj teži kdaj si boš že kakšno urihtal, pa to ? 😀
Ne ker lahko da je tudi to neka vsajena potreba (katera zadovoljitev ti realno ne bi prinesla nekega olajšanja). Sestra mi večkrat pove za njene (samske) kolegice, ki jih mame doma takole matrajo. Vendar se te ne pustijo “sprogramirat”.
Načeloma vsi radi uporabljamo primerjalno/komparativno metodo. Vendar ti se lahko primerjaš s sebimi enakimi-podobnimi in ne sebi neenakovrednimi. Tako boš bolj zmanjšal svoj občutek nevrednosti za dana pomanjkanja. Lahko se tudi primerjaš z nekom, ki ti je čisto boljši – s tem da potem svoje napake ne gledaš pesimistično temveč kot pozitivna šola kako se temu izogniti oz. kako naprej. V bistvu se gre za psihološko programiranje.
Tako lahko da boš manj fiksiran na svojo “samskost” oz. se ti bodo prioritete malce spremenile.
No saj to je tisto – na štangi jo ne moreš kam (za)peljati. Pa vseeno tudi nimaš zagotovila, da če bi imel neko jekleno škatlo na kolesih, da ne bi dobil kaj podobnega kot on.
Vendar ko boš imel denar, ga boš pa lahko trosil za razne PUA, ženitne posredovalnice, itn.
Ne – bilo je mišljeno, da ne morem zagotovo reči, da bi se pa s tem 100 % punce lepile na tebe. Ker lahko da si po videzu “čisto fejst”. Pač ta dva zadnja predloga sta bila v skladu s čedalje bolj vizualno-naravnano plitko družbo. Ti si lahko tudi vizualno manj privlačen, vendar če imaš nek samozavesten pristop, bo vse drugače.
Hočeš nekako reči, da so po drugi strani ti članki BS?
Kako to misliš, odločitveno drevo?
Pravim, ne razumem kaj misliš z učenjem na lastni koži vs. učenjem na drugih. Kaj naj bi se od drugih naučil?
8 let nazaj mi je bližnja oseba rekla da kako to, da lahko največji smotanc v kraju najde punco, jaz pa ne. Sem si pa punco želel že pred tem. Gre za mojo iskreno željo, ne za pritisk okolice. Besede te osebe so bile samo sol na rano.
To sem počel 5 do 8 let nazaj, navezoval stike z vrstniki, ki jim pri puncah ne gre z namenom, da je meni potem lažje. Potem se je pa nekega dne to kar nehalo, mi je nehalo biti v tolažbo da nisem edini, ki mu ne gre pri puncah. Zato je sedaj zame še težje.
So pa punce ki sem jih spoznal, imele avto. Ta s katero sem se lani videval, je na dogovorjeno mesto prišla z avtom in sva šla skupaj z njenim avtom naprej. Drugič se je pa tudi sama pripeljala s kolesom in sva šla skupaj kolesarit.
Imaš pa prav glede tega da tudi če si preskrbljen, še ne pomeni da bo šlo pri ženskah.
Tudi sem že prebiral glede PUA, pa to kar odsvetujejo, saj da ženske takoj vedo, kdaj se je nekdo tega naučil in da šele tedaj tip izpade bedno.
Ženitne posredovalnice? Ne me strašit. Da mi na koncu res ne bo preostalo kaj drugega kot to…
Spet ta tip, ki mu je bilo vse že večkrat povedano…glede na to, da odpiraš vedno iste teme in glede na to, da se nikamor ne premakšneš, po moje nisi tip za nobeno zvezo. Poglej , kaj si delaš, po forumih iščeš teme ljudi, s podobnimi problemi, kot so tvoji, da bi se počutil malo bolj normalnega, si pa vedno bolj depresiven. Premlevaš vedno ista vprašanja, uporabljaš obrmbne mehanizme, karkoli ti kdo napiše, postavljaš podvprašanja, kot da si star 15 let…
dišeče vijolice, če bi bil v moji koži, bi razumel. Poskušam se izvleči, toda ne morem preko tega, da je večina vrstnikov sposobna najti partnerice na domačem terenu in so tudi v zvezah, medtem ko jaz niti na kavi še nisem bil s kakšno tukaj.
DNA postavljam dodatna vprašanja zato, da pojasni kaj misli s čim. Tudi ne vem, kje vidiš kakšne obrambne mehanizme. Samo debatiram z DNA. Kar se tiče podobnih tem, za le-te že vem in jih ne iščem. Pa kot kaže, nisi teme prebral od začetka, sicer bi me lažje razumel.
PS: nauči se postavljati ločila.
Ja, drži… oziroma bom tako rekel, so zmes misi in disinformacij. Vendar samo s prebiranjem in če imaš neko interdisciplinarno zmožnost kritičnega razmišljanja boš sčasoma dobil tisti “občutek” kaj je BS in kje so pa biseri. To je pač tisto tacitno znanje, ki pride.
Poglej si malo modeliranje procesov in različne tehnike, ki se tukaj uporabljajo.
Potem pa to apliciraš na magari še tako banalno reč (kako si čevlje obut) in se lahko sčasoma naučiš predvidevanja (širših) družbenih kot tudi posameznikovih odzivov.
Kakšen najverjetneje možen odgovor pride, če zastaviš določeno vprašanje ALI kakšna posledica pride, če izvedeš nek manever. To je v bistvu v povezavi s predvidevanjem končnih izzidov za tudi življenjska vprašanja kot tudi reševanje problemov v poslovni sferi.
To je pač posledica reinženiringa družbe s strani elit. V Bibliji ti piše, da bo prišel čas, ko bo dobro mišljeno kot slabo in slednje pa glorificirano onkraj lestvic. Tukaj ti lahko PUA-ti (ne vem Kezia Noble) dajo nek osnovni vpogled v dinamiko medosebnih odnosov (psihologija) preko vnaprej pripravljenih gest, besed, dejanj.
Potem si pa postavi druge cilje – za začetek dokončanje študija, potem zaposlitev, izpit, avto,… lahko da boš pa kasneje odkril celo kopico hobijev katere si boš lahko sponzoriral, ker boš imel zaposlitev in se ti bo trenutna situacija (looking back) zdela smešna.
Hja on bi bil na pravi poti za MGTOW.
Ja itak, samo če gledaš onkraj teh for, vidiš, da je pomembno izkoriščanje biopsihologije kot izvor za doseganje danega cilja. Ne triki, ki jih izvajajo.
Zakaj pa ne ?
PS: Mislim, da je tvoja želja, da bi imel eno punco ne toliko jasna, izrazita (predvsem pa nujno potrebna) kot ta, da (trenutno) nimaš realno nobenih prijateljev. Rad bi pa slednje “preglasil” s tem, da bi imel dekle. Če bi jo dobil, bi se pa verjetno prej ali slej znašel v njeni koži.